Zagotovo se na vsakoletno Jurčičevo literarno obarvano pot nisem podal več kot desetkrat zato, ker ne bi imel drugega delati. Tudi ne zato, ker bi se mi dalo že zgodaj zjutraj vstati. Kajti preden s snemalcem z Valvazorjevih Izlak prideva do Višnje gore, kjer se pohod začne, potrebujeva slabo uro vožnje. Seveda sva mnogo bolj vesela, če naju pričaka sonce. Sneg, celo blato naju je že na kakšnem pohodu vsaj na začetku poti spravil v recimo slabo voljo. A prijetna družba iz vseh koncev Slovenije, prizadevni in prijazni organizatorji in ne ravno naporna pot naju znova in znova pritegne, da se kakšen mesec pred prvo marčevsko soboto odločiva, da tudi tokrat pohod ne bo potekal brez naju.
Resda pogosto srečujeva znane obraze, nekatere med njimi tudi vsako leto povabiva pred najino kamero in jih povprašava o tem in onem povezanim z Josipom Jurčičem in še marsikaj drugega nama morajo povedati, a srečava tudi vedno nove in nove obraze. Vseh starosti.
Tako je bilo tudi letos na 26.pohodu, na katerega se je odpravilo prek sedem tisoč pohodnikov. Vas pa s snemalcem vabiva, da si ogledate in prisluhnite, kaj so o vsem, kar sva jih vprašala, povedali Pavel Groznik, največji poznavalec te poti in krajev, po katerih se vije pot, ivanški župan Dušan Strnad, predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč, predsednica PEN Ifigenija Simončič, neutrudni Matej Šteh, kulturnica Maja Lampret, ki nam je povedala, kako dobro in koristno je prebirati slovenska literarna dela, predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, gorska vodnica Marinka Koželj Stepic, gospodarstvenik Marjan Kelvišar, Krašnjan Tomaž Andrejka, športnik Jože Kastelic, glasbenik Marko Vozelj, predsednik PD Polž Aleš Erjavec in nekateri drugi pohodniki.