Igor Gošte

Bogdan Barovič Foto: Boris Šuligoj

Na obisku pri Bogdanu Baroviču

Z oddajo Morda niste vedeli smo bili na obisku pri Bogdanu Baroviču v njegovem ateljeju, kjer ustvarja. Bogdan Barovič je bil svoj čas med bolj znanimi novinarji RTV SLO in radia Kum Trbovlje. Verjetno ga … Beri dalje

Beri dalje

Marija Reka: Zmotna ideja razrednega sovraštva vzela številna življenja 

V teh dneh leta 1945 so v Sloveniji potekali množični izvensodni povojni poboji. Tudi na področju Marije Reke. V oddaji lahko prisluhnemo izpovedi Mihe Plaznika, ki se je tik pred ustrelitvijo rešil in svojo zgodbo, bila je posneta oktobra 1994, povedal Leonu Legvartu, ki je v povojnih pobojih izgubil očeta. Tako kot tisoče drugih. Leon Legvart je bil kot vodja zasavskega odbora za ureditev grobov zamolčanih žrtev še posebej zaslužen za postavitev kapele v spomin zamolčanim žrtvam revolucionarnega nasilja iz Zasavja in okolice Celja.

Leon Legvat je maja 1995 na Državno tožilstvo podal tudi tožbo, v kateri je navedel osebe z imeni in priimki, ki jih utemeljeno sumi, da so odgovorne za smrt njegovega očeta. Tožbo je podal z namenom, da doseže očetovo rehabilitacijo. VEČ TUKAJ!

Zmotna ideja razrednega sovraštva vzela številna življenja 

Kapela stoji blizu največjega skupinskega morišča ob cesti Trbovlje-Prebold nedaleč od naselja Marija Reka. V gozdu ob cesti je več morišč. Danes je na kraju grozljivega spomina gost, večinoma smrekov gozd, zrasel tudi nad grobovi žrtev. Tu so pokopane predvsem žrtve iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj in okolice Žalca, Prebolda in Celja. Zadnje so pobili 6. avgusta za zdajšnjim lovskim domom na Vrheh. Tu so bili pomorjeni tudi »razredni sovražniki«. Aretirali so jih po domovih in odpeljali v Trbovlje v kaznilnico Forti, od tod pa na morišče. Te so bile v veliki večini civilisti, v glavnem premožni in izobraženi ljudje, ki so bili slovenski Komunistični partiji na poti že od njenega ustanovnega sestanka na bližnjih Čebinah.

Prebivalci, ki so takrat bivali na tem področju pobojev, so se v glavnem preselili v dolino. Spominjajo pa se pokola in grobišč, ki so jih zaznamovali z lesenimi križem.

Kapelo, ki je bila blagoslovljena 3. novembra 1995, je postavil odbor Zasavje pri Društvu za ureditev zamolčanih grobov Republike Slovenije. Kapela je z leti postala kraj molitve, razmišljanja in sprave.

Na spominski plošči v kapeli zapisan namen njene postavitve:

»To znamenje smo postavili v spomin vsem, ki jim je zmotna ideja razrednega sovraštva na območju Marija Reka-Podmeja po zmagi revolucije od maja do avgusta 1945 vzela življenje. Okoli 2000 meščanov iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Laškega, Žalca in okolice Celja, več sto hrvaških civilistov in okoli sto nemških vojnih ujetnikov je tu umrlo nasilne smrti po volji Moči, ki je prezirala božje in človeške postave. 3. septembra 1995.«

Beri dalje

V čast rudarskega praznika

Jožetom PotokarRudarstvo v Sloveniji je v zatonu. O nekoč knapovskem Zasavju spominjajo le še nekateri bolj ali manj ohranjeni rovi, jaški, prazni rudarski vozički (hunti) brez premoga (kulma), rudarske stavbe in nekatere stanovanjske hiše, ki so bile zgrajene za rudarske družine. V eni takšnih večstanovanjskih hiš smo se pogovarjali z upokojenim rudarjem in slikarskim umetnikom Jožetom Potokarjem. Cvrčo, kot mu rečejo prijatelji, se je spominjal svojega otroštva v naselju Terezija v Trbovljah, pred obnovljenim rovom Terezija o svojih knapovskih letih, v svojem ateljeju nedaleč stran pa o svojih ustvarjalnih letih, ki so ga pripeljala med najbolj prepoznavne zasavske in slovenske slikarje. Jože Potokar- Cvrčo je bil tudi v tej oddaji tak kot je vedno Preprost, navihan in brez dlake na jeziku. Vse v čast rudarskega praznika, ki je 3.julija.

Beri dalje

Kako je potekal 7. Zasavski humanitarni tek

V reportažni oddaji si lahko ogledamo, kaj vse se je dogajalo v petek, 11.maja 2018, v Trbovljah na 7. Zasavskem humanitarnem teku. Hvala vsem, ki ste prišli in darovali humanitarni evro za tri zasavske družine z bolnimi otroki. Zanje smo zbrali blizu tri tisoč evrov, ki gredo v celoti za zdravljenje njihovih otrok. Denar se je zbiral med 100 kilometrskim tekom, ki ga je uspešno opravil ultramaratonec Igor Gošte, in prek donacij (račun je objavljen v reportaži). Teklo je več kot tisoč tekačev, od malčkov do najstarejšega tekača, ki ima častitljivih 81 let.

Dobrodošli na 8.Zasavskem humanitarnem teku.

Beri dalje

M. Ocvirk: Vse o politiki v 90 minutah

Mojmir Ocvirk v oddaji Sledi korakov , ki jo pripravlja Igor Gošte.

V osmi oddaji Sledi korakov smo v prijetnem okolju Gostišča Kum Zagorje gostili politologa in avtorja priročnika Politika v 90 minutah. Uvodoma je spregovoril o slovenski pomladi oz. demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Dejal je: “Nekateri, kot sta Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek, so bili povabljeni, da so lahko z nami sodelovali v osamosvojitvi in so tudi veliko naredili, da je v Sloveniji tako kot je.” Da pri nas ni vse tako kot bi lahko bilo, se razlogi po njegovem skrivajo tudi v tem, da imamo Slovenci težavo s tem, če kdo uspe, če ne uspe, pa še toliko večjo. Je nasprotnik večinskega volilnega sistema in zagovornik uspešnega delovanja več strank. Kar je smiselno le, če so sposobne poskrbeti za znanje, izobraževanje svojega članstva.V oddaji je govoril tudi o porajajoči “Jugo nostalgiji”, ki po njegovem ni drugega kot iluzija. Spregovoril je tudi o novinarstvu in novinarjih. V času demokratizacije po njegovem niso delovali tako kot danes, ko hočejo oni postavljati predsednike vlad in odločati o tem, katera od strank bo in katera ne prestopila parlamentarni prag. Že iz prebiranja njegovega priročnika pa se jasno vidi, da je predvsem zagovornik znanja. V prvi vrsti v politiki.

Beri dalje

Nataša Žilevski, hči nekdanjega političnega zapornika

Nataša Žilevski Foto: Igor Gošte
Nataša Žilevski Foto: Igor Gošte

Nataša Žilevski je hči nekdanjega političnega zapornika in avtorja pretresljive knjige Otok brez milosti. V njej je Dimitrij Žilevski opisal vso bedo komunističnega sistema, pod katerim so mnogi umirali in kot on trpeli v komunističnih zaporih.

Dimitrij je bil v Stari Gradiški, Svetem Grgurju in Bileči. Na dolgoletno zaporno kazen so ga obsodili tako kot mnoge za nič, ko je bila njegova žena noseča. Ko je prišel iz zapora in prvikrat videl hčerko Natašo, je bila stara že pet let. Tudi potem, ko je prišel iz zloglasnega taborišča ni imel mira pred oblastjo, ki ga je vse do leta 1989 sledila na vsakem koraku.  Nataša Žilevski je v oddaji Sledi korakov  govorila o svojem očetu, o življenju v zaznamovani družini, o svojem delu podeželjske zdravnice, o svojem boju z rakom, ki ga je na koncu premagala in o svojem knjižnem prvencu Vonji življenja.

Po ogledu oddaje je nekdanji politični zapornik  Mihael Cenc avtorju zapisal. Navajam:

“Ogledal in prisluhnil sem vaš razgovor. Kar nič novinarsko šablonsko. Poklicno korektnost zasenči vaš človečanski čut. Lepo, da vas premoremo.”

Avtor oddaje dodajam. Hvala, da premoremo tako velike ljudi, kot so Dimitrij, Mihael, Andrej in drugi trpeči pod škornji krutih in zločinskih komunističnih oblastnikov.

Beri dalje

7. Zasavski humanitarni tek

V tokratni reportažni oddaji smo spregovorili o 7. Zasavskem humanitarnem teku, ki bo za tri zasavske družine, ki imajo bolne otroke potekal v petek, 11.maja med 7.in 22.uro v Športnem parku Rudar Trbovlje. Za bolne otroke bomo tekli 100 km in hkrati zbirali denar zanje. Več pa družine, za katere bomo zbirali denar, soorganizatorji in podporniki.

Beri dalje

Sledi korakov: zgodba sladkorne bolnice Saše Barlič

Saša Barlič / Foto: Igor Gošte

Življenje Saše Barlič bi lahko bilo čisto vsakdanje, če se ne bi pojavila sladkorna. Staro devet let je zaznamovala za vedno. Njena družina se je najprej s težavo soočila, da je bolna, ko je bila Saša stara 11 let, je družina doživela še en šok. Sestri sta po hudi bolezni izgubili mamico, oče ženo. Sladkorna pa je počasi uničevala njeno zdravje, predvsem žile, oči in ledvice. Kot mlado dekle je morala na dializo. Kmalu zatem so ji našli novo ledvico. Težav še ni bilo konec. Zaradi slabe prekrvavitve so ji morali odrezati prste na obeh nogah. A se ni dala. Ves čas se je ukvarjala s športom in med ledvičnimi bolniki postala celo svetovna prvakinja. Po nekaj letih je ledvica začela pešati in spet je morala na dializo. Zaradi zastrupitve krvi je padla v komo. Zbudila se je brez nog. Počasi se je morala privaditi novemu življenju in nožnimi protezami, ki pa so bile slabe. Ponovno je morala na operacijo, kjer so ji spet amputirali del ene noge. Sedaj polna volje in energije čaka na nove, boljše proteze. „Z njimi bom spet športnica“, je še dejala ob koncu pogovora.

Beri dalje