Zadnja pot žrtev, ki so jih zvezane vodili od Pustove kmetije po hribu do udrtin v gozdu nad Brnico.V nedeljo, 17.junija je bila v Hrastniku na mestu enega največjih povojnih morišč vsakoletna spominska slovesnost. Med mašo je najprej nekaj besed o povojnem dogajanju spregovoril Franc Ornik, dolski župnik, po maši pa je zbrane nagovoril šentjernejski župnik Anton Trpin. Po njegovem govoru smo spregovorili še z domačinom Jurijem Bantanom, ki je med zaslužnejšimi, da je bilo na mestu morišča postavljeno razpelo in spominska tabla. V nadaljevanju sta spregovorila še Franc Zorc in Vinko Zalar. Kar nekaj njunih sorodnikov je življenje izgubil v povojnih pobojih in že tudi med vojno v času revolucionarnega nasilja.
Grobišče Stari Hrastnik (Turberg) z Brnico
Pustova kmetija s hišo in kozolcem je bila 12. in 13. postaja križevega pota mučencev, ki počivajo v teh grobiščih. Štab za likvidacijo se je nastanil v Pustovi hiši. Kletni prostori so služili za slačenje, pod kozolcem pa je bilo »sodišče«. Tu so žrtve tudi vezali in v koloni vodili po hribu do udrtin v gozdu nad Brnico. Komando je imel major Ozne, ki si je kasneje sodil sam.
Begunce so nagnali na travnik ob cesti za Stari Hrastnik in jih zastražili. Skupine, ki so prihajale k Pustovi domačiji, so štele 300 do 400 ljudi.
Prihajali so peš ali s kamioni. Morija se je začela 16. ali 17. maja 1945. Tu so pokopani Hrvati in večje skupine slovenskih domobrancev. Koliko je bilo v resnici pomorjenih, ne bomo najbrž nikoli zvedeli.. Andrej Plohl, 2009. Povojni poboji na Slovenskem 1945.