Po mojem razmišljanju napačen tajming in predvsem napačno oglašanje pri tako boleči temi s strani gospe Novak.
Kdaj bodo zagovorniki komunizma zbrali dovolj empatije do žrtev širitve komunizma, na obeh straneh, med padlimi borci za komunizem in njihovimi nasprotniki?
Prva sobota v juniju je že desetletja dan, ko se v Kočevskem rogu pri jami pod Krenom zberejo dejanski in idejni svojci po vojni pobitih tisočerih žrtev revolucionarnega nasilja. Tja jih pripeljejo table, na katerih … Beri dalje
V zvezi s cenzurnimi postopki Komisije za premično dediščino glede prepovedi razstave o odkrivanju skrivnosti brezna pod Macesnovo gorico naj dodam nekaj pojasnil. Ali odkritje več kot 3450 umorjenih zasluži razstavo? Koncentracijsko taborišče Šentvid nad … Beri dalje
Podpisani slovenski zgodovinarji in raziskovalci smo ob vladni ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ogorčeni in zaskrbljeni. V zadnjih desetletjih in posebej zadnja leta so nove raziskave in terenska odkritja morišč in grobišč … Beri dalje
Moja mladostna ljubezen je bila film in če me ne bi starši pregovorili, bi šel po gimnaziji zagotovo študirat režijo. Da sem se odločil za pravo, je čisto naključje, saj sem sledil skupini najbližjih prijateljev … Beri dalje
Ker sem aktivno sodeloval v koaliciji Demos, ki na poti slovenskega osamosvajanja niti pri snovanju in sprejemanju nove Ustavo RS in Ustavnega zakona ni izključevala drugače mislečih (komunistov), si drznem vas, gospod dr. Robert Golob, … Beri dalje
Le sprava in mir sta pot k pravičnosti in odpravi vseh nekdanjih in sedanjih krivic. A za to si moramo prizadevati ljudje ne z nasilnim neredom, pač pa z delom za pravičnost in spoštovanje med nami.
Lahko se samo zgrozimo nad dejstvom, da je bilo v poboje vpleteno najvišje partijsko vodstvo Slovenije in Jugoslavije, obseg morije pa je bil izjemno obsežen, saj je trajalo kar nekaj dni, da je Josip Broz Tito obiskal in osebno preveril, kako uspešne so bile vojaške enote »osvoboditeljev«, za katerimi so ostala množična morišča širom Slovenije.
Akad. prof. dr. in politikant Jože Pirjevec se v Partizanih ne sprašuje, kam sodi stalinistična revolucija, ki so jo kot poveljujoči partizanskemu gibanju v Jugoslaviji izvedli jugoslovanski stalinisti. Naj ponudim model, ki ga je uporabil … Beri dalje
Mnogi slovenski mučenci, ki so končali v povojnih pobojih, so umirali svetniško, v posvečujoči milosti. Njim začnimo moliti, da bi preko njih sprostili duhovno moč milosti za našo domovino.
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na … Beri dalje
Ivan Korošec, nekdanji domobranski nadporočnik, je junija 1945 s skupino ujetnikov uspel pobegniti iz zloglasnega celjskega taborišča Teharje. O svojih izkušnjah je 20. novembra 1995 je v delu parlamentarne preiskave o povojnih množičnih pobojih pričal pred preiskovalno komisija državnega zbora (DZ), ki jo je vodil poslanec dr. Jože Pučnik (SDSS).
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša sta po spominski maši izpostavila pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot koraka na poti k narodni spravi. »Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa in v tem duhu je bila ustanovljena Slovenija,” je dejal Borut Pahor. Janez Janša pa je dejal, da bomo spravo dosegli nekoč v prihodnosti.
Spomin na 30-letnico prve roške slovesnosti je svetel in temen. Svetel, ker je bila prvikrat ob roških breznih darovana sveta maša in so žalujoči po dolgih desetletjih lahko prvikrat javno pokazali svojo žalost. Temen, ker so si nasledniki krvnikov prisvojili slovesnost po maši za lažno rehabilitacijo. S geslom, da je bila sprava tedaj dosežena, je bila ob pomanjkanju pravih dejanj v resnici zavrta.
V komunistični Jugoslaviji se je 25. maja, na tako imenovani dan mladosti, praznoval Titov rojstni dan, čeprav se Tito dejansko ni rodil na ta dan. Pred 75 leti, po koncu vojne, 26. maja 1945, je … Beri dalje
Sem vesel, da je Ervin Fritz izpostavil povojne poboje. To je korak v pravo smer. Verjamem pa, da je tistim, ki stojijo v ozadju tega, težko to priznati.
Zasuti bratje in sestre so vztrajali v tej veri do konca, ker so bili naslonjeni na Kristusa, kot je slikovito prikazal eden prvih ujetnikov v koncentracijskem taborišču Auschwitz Marian Kołodziej.
Odprtina jame ni bila velika; globoka je bila približno 20 metrov, z vrha navzdol pa se je močno širila. Zdolaj je bila jama trikrat, štirikrat večja kot zgoraj. In še rovi so vodili vanjo kot v kraških jamah.
Možno je, da je vstop v brezno pod Macesnovo gorico pri določenem delu politike in njihovih predhodnikih sprožil panično reakcijo, ki smo jo doživljali že ob vstopu v rov sv. Barbare v Hudi jami.