Zgovorna priča za prelom, ki ga ni bilo

Ob slovesu dr. Franceta Bučarja le stežka ostane suho oko kogarkoli, ki je z navdušenjem spremljal rojevanje in prve korake slovenske države. Moj osebni spomin na Bučarja je ob neumornem delu za samostojno državo ravno tako zaznamoval njegov politični cikcak vse od leta 1991 naprej. Ker pri njem ni šlo preprosto za to, da Bučar ni bil “ne lev ne desen”.

Kriza – priložnost za iskanje pravih temeljev

Osamosvojitelji iz devetdesetih let prejšnjega stoletja so opazili, da so se v državi, ki je nastala (tudi) na podrtiji slovenskih dežel leta 1918, tako zelo kršile človekove pravice, da se je bilo treba nazadnje iz njenega objema kakorkoli že rešiti. Njihovo ravnanje pa razkriva, da niso opazili – ali pa niso hoteli opaziti –, kaj osamosvajajo.

M. Tomšič, PlanetSiol: Sovražni prevzem

Vsakič, ko praznujemo dan nastanka samostojne slovenske države, se vnamejo polemike o tem, ali so se osamosvojitvena pričakovanja uresničila – in zakaj se niso. In bolj ko se odmika čas osamosvojitve, več je resignacije med … Beri dalje

25 let Demosa ali Demos ni končal svojega dela (VIDEO)

Pripis uredništva: Besedilu je dodan videoposnetek Evropskega večera Lojzeta Peterleta v produkciji kabineta evropskega poslanca. Evropski poslanec Lojze Peterle je na tretjem Evropskem večeru  zaznamoval 25. obletnico ustanovitve Demos in gostil predsednike Demosovih strank Ivana … Beri dalje

Zakaj Demos ni izvedel lustracije

Pogled, zaskrbljenost in delovanje NSi so usmerjena izrazito v prihodnost, medtem ko je SDS zazrta bolj (predvsem, najprej?) v preteklost. Saj se tudi jaz strinjam, da brez razčiščevanja (očiščenja) preteklosti ni možno graditi obetavne prihodnosti. Se pa očitno razlikujemo (le) v stopnji intenzivnosti, kako daleč nazaj in kako dosledno je treba opraviti s preteklimi grehi.

Dejanja nekaterih so zapisana

Številni ki smo bili v koaliciji DEMOS tudi resnični akterji (igralci) v predpripravah in pripravah za slovensko samostojnost smo še živi in s svojimi spomini v glavah in z osebnimi arhivi tudi dejanske priče takratnim dogodkom. Se bo pač treba sprijazniti s tem, da so bili časi, ko so nekateri brez oklevanja stopili na pot slovenske samostojnosti in tisti, ki so pri tem oklevali in tisti, ki so slovensko osamosvojitev z vsemi podtalnimi dejanji poizkusili zaustaviti.

R. Svetlič, Delo: Slovenija kot lupina

Naš vrednostni sistem ni pravo, ampak moralni fanatizem, ki je oslabil državo. Veliko je bilo že napisanega o pojavih, ki pestijo našo državo. In tudi o tem, da jih ni mogoče pripisati le dežurnemu označevalcu, … Beri dalje

B. Senegačnik, Slovenski čas: Mar res verjamete?

»Mar res verjamete to, kar govorite?« osuplo vpraša Petar Jakovljević svojega stanodajalca Ilijo Čvorovića v filmu Balkanski špijon. Čvorović, nekdanji zapornik na Golem otoku, v paranoičnih blodnjah osumi ekonomskega emigranta Jakovljevića, ki je prišel iz … Beri dalje

Noge v zraku, glava v maslu

V osamosvojitveni zgodbi dediči prejšnjega režima očitno poskušajo prepričati javnost, da vendarle ni bilo tako, kot kažejo objavljeni dokumenti, češ da je bil Demos glavni motor osamosvajanja, pač pa da se moramo za osamosvojitev na dokaj miren način zahvaliti predvsem preudarnim politikom iz postkomunistične levice. Ob takih ugotovitvah bi verjetno res vsi sloni leteli po zraku.

Ker se iz zgodovine nismo ničesar naučili

Obsodba opozicijskega voditelja Janeza Janše v zadnjih dneh – ki sicer pomeni dokončen dokaz, da Sloveniji ne vlada pravo, ampak nepravo – je prinesla tudi marsikaj zelo svetlega in do zdaj v Sloveniji nepoznanega. Javni shodi s slovenskimi zastavami, petjem domoljubnih pesmi in celo z molitvijo so dokaz, da je v slovenskem človeku še nekaj zdravega.

Utrinek: Srečanje Slovencev po svetu

V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani se je 6. julija, na nedeljo Slovencev po svetu, odvijal že 21. tabor Slovencev po svetu. V organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu se je pričel z … Beri dalje

Osamosvojitvena vrenja

Slovenski narod si po vojni svoje države ni svobodno izbiral. Bila mu je dana, enako kot njena oblast. Jugoslavije ni potreboval slovenski narod, potrebovala pa jo je tedanja slovenska oblast, ki se je zavedala, da slovenskega značaja ne bo zlahka uspela vpreči v voz svojih ozkih koristi in predpravic. Za tak cilj je potrebovala širše zaledje, ki ga je nudila jugoslovanska država. Ta pa ni nikoli branila slovenskih koristi, še več, ogrožala jih je.