Spoštovani predsednik prve slovenske osamosvojitvene vlade, gospod Lojze Peterle. Ob tolikšnih sprenevedanjih in sramotilnih javnih napadih na osamosvojitev naše domovine Slovenije, ki smo jim priča v zadnjih dneh in mesecih, in ob dejstvu, da sem … Beri dalje
Nekoliko provokativen naslov članka je najbrž zbodel več domoljubno mislečih sodržavljanov. Verjemite pa mi, da se vas bo vsaj del do konca članka strinjal z njim. Naj naprej povem, da sem tako Muzej slovenske osamosvojitve, … Beri dalje
Spoštovana dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo: Ali je osem milijonov evrov manj kot 40.000 evrov? Dovolite mi, da vam čestitam k izrednim kulturno-bojnim vložkom v slovensko stvarnost. Prav tako vam čestitam k odlični strumnosti … Beri dalje
V javnosti slišimo in v medijih beremo , da namerava ministrica za kulturo, gospa Asta Vrečko ukiniti Muzej slovenske osamosvojitve. Komaj je zaživel in že zbral ter registriral nekaj avtentičnih dejstev, osnovnih podatkov o nastajanju, to je rojstvu naše države, pa je že na pohodu nekdo, celo javna politična oseba, ki bi to preprečila.
Leta 1991 smo imeli v takem času vojno. Naj hvaležnega spomina na žrtve, ki so padle za svobodo in dostojanstvo Slovenije, ne zasenči nič, kar ne bi bilo v skladu s ciljem in vrednotami, za katere so padle.
Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«
Enotnost, ki spoštuje različnost, potrebujemo tudi danes. Je pogoj oblikovanja poti do skupnih ciljev. Naš zgled in vodilo za prihodnja ravnanja je lahko samo množična podpora osamosvojitvi in enotnost politične elite v času plebiscita, ki … Beri dalje
Slovenski prelom je bil izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990, za katero lahko rečem, da je slovensko volilno telo na nobenih kasnejših volitvah podobnega kova ni preklicalo in je torej svoji izbiri ostalo zvesto.
Slovenija je dosegla svojo popolno samostojnost, brez kakršnekoli odvisnosti od kogarkoli, svojo popolno samostojnost ji je uspelo doseči po poti razdružitve, ki je mednarodno priznan način delitve države.
Včeraj zvečer se mi je zgodilo nekaj posebnega. Ko sem se peljal s ‘štirinajstko’ proti Bežigradu, se mi je približala mlajša dama in me vprašala, če je bilo pri osamosvajanju lepo. “Zelo lepo.”, sem ji odgovoril. “Meni pa je tako žal, da sem se rodila šele leta 1994. Tako rada bi bila zraven.” “Mogoče pa niste vsega zamudili, zgleda, da bomo vajo ponavljali.”
Odlomek iz knjige Antona Tomažiča: V objemu slovenske pomladi Potem ko je Demos uspešno zaključil oba svoja glavna cilja – demokracija in samostojna Slovenija – je ostalo še veliko nedokončanega za uspešen zaključek tranzicije. Potrebno … Beri dalje
Stranka, katere predsednik je bil še do pred kratkim Milan Kučan, ki ni nikoli iz nje izstopil, temveč le zamrznil članstvo (sedanja stranka SD), je še en teden pred napovedano osamosvojitvijo le-tej izrecno nasprotovala ter … Beri dalje
Odlomek iz knjige Antona Tomažiča: V objemu slovenske pomladi Tako kot je imel Demos dva bistvena cilja (poenostavljeno) – demokratizacijo in osamosvojitev – tako so tudi stare politične sile nasprotovale obema! Že v letu 1989, … Beri dalje
Po 26 letih lahko mirno ugotovimo, da je bil protiustavno potrjen volilni sistem glavni vzrok za neuspelo tranzicijo v Sloveniji ter za na 45 let podlage podaljšano oblast starih komunističnih sil vse do danes. Z odlomkom … Beri dalje
Na volitvah leta 1990 je bila sicer stranka SDZ na zmagoviti strani Demosa, vendar vodstvo ni skrivalo razočaranja, ker je Peterletova stranka SKD dobila več glasov. Do tedaj je namreč SDZ veljala za nesporno voditeljico … Beri dalje
Po 45-letni diktaturi je v Sloveniji obstajala le ena – levičarska “elita”. Redki desno usmerjeni intelektualci s(m)o bili popolnoma zdesetkani in praktično brez možnosti javnega nastopanja. Normalno se je slovenska desnica lahko razvijala le v … Beri dalje
Dan upora praznujmo 10. novembra in ne 27. aprila, saj se na ta dan leta 1941 ni zgodilo prav nič, kar bi morali državljani praznovati.
Socialne pravice so temelj političnih zahtev, ekonomija pravičnejše delitve je pogoj demokracije.
V petek, 30. septembra 2016, je v dvorani krajevnega doma v Šmarci v organizaciji Društva Demos na Kamniškem, Društva sv. Jakoba, Socialne akademije in KS Šmarca potekal simpozij France Tomšič in njegov čas. Na novinarski … Beri dalje
“Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate …”