Odlomek iz knjige Antona Tomažiča: V objemu slovenske pomladi
Potem ko je Demos uspešno zaključil oba svoja glavna cilja – demokracija in samostojna Slovenija – je ostalo še veliko nedokončanega za uspešen zaključek tranzicije. Potrebno bi bilo vsaj še nekaj mandatov, da bi se utrdil normalen evropski demokratični sistem, brez ostankov preteklosti.
Tega pa so se seveda najbolj bale stare sile in so zato, s pomočjo nekaterih vodilnih funkcionarjev Demosovih strank, naredili vse, da Demos ne bi znova zmagal na naslednjih volitvah. Ni pa bilo dovolj, da so ga (vsaj na republiškem nivoju) razpustili, ampak je bilo tudi zelo pomembno, kakšen volilni sistem bo Slovenija imela. Najbolj so se (predvsem stari) levičarji bali – večinskega volilnega sistema – mi (Narodni demokrati in večina v drugih pomladnih strankah) pa smo nasprotno pričakovali, da bodo prav v takem volilnem sistemu, ali vsaj v kombiniranem, nove stranke slovenske pomladi lahko zmagale in nadaljevale z Demosovim projektom.
Čeprav so v nameri, da preprečijo večinsko usmerjen (ali vsaj delen, kombiniran) volilni sistem, z Bučarjem na čelu, uporabljali tudi razne pravniške »argumente«, je bilo vsem jasno, za kaj gre. To je razvidno tudi iz prispevka Toneta Peršaka, ki je seveda, kot član Demokratske stranke, že pripadal levemu bloku, v Delu z naslovom: »Sistem kot past za kaline«.
»Vidimo, da sistem, ki ga Slovencem ponuja NDS (Narodni demokrati) … omogoča, da se oblasti pravzaprav v celoti polasti stranka ali koalicija, ki je dobila nemara celo manj kot 40 % od vseh oddanih glasov volivcev. In ravno za to očitno gre. NDS predvideva, da bi sprejem volilnega zakona, ki ga predlaga, omogočil, da morebitna koalicija sedanjih opozicijskih strank (NDS, LSS, SLS in verjetno SKD) in še katere od dosedanjih zunajparlamentarnih strank, zbere na volitvah toliko glasov, da bi jim to omogočilo absolutno večino pri zasedbi poslanskih sedežev v državnem zboru. Ker je zelo težko pričakovati, da bi se preostale parlamentarne in zunajparlamentarne stranke lahko združile v enotno programsko (predvolilno) koalicijo ali vsaj v dve enako močni, bi »desni« koaliciji za takšno zmago lahko zadoščalo celo samo 35 % glasov …«
S proporcionalnim volilnim sistemom bodo še naprej ohranjali neupravičeni privilegiji
Skratka: Bog ne daj, da bi Demosova koalicija še enkrat zmagala na volitvah in (čisto zares) zavladala, kot na primer kakšna CDU-CSU koalicija v Nemčiji! Potem bi Slovenija prehitro stabilizirala politični sistem in se ne bi moglo nadaljevati po starem … Pa čeprav bi potem tudi nasproten politični blok – levica – imel popolnoma enake možnosti, da zmaga »celo z manj kot 40 %« … Ampak s proporcionalnim volilnim sistemom bo lažje še desetletja begati volivce z ustanavljanjem vedno novih strank (tik pred volitvami) in s pomočjo starih medijev ter indoktriniranega šolstva ohranjati neupravičene privilegije »zmagovalnega tabora« …
OPOMBA: naj dodam, da med tedanje “opozicijske stranke” (prezgodaj razpuščenega Demosa) ni več spadala tudi stranka SDSS, ki je bila že v koaliciji z LDS …
