Demos in petindvajset let ali … Josip Vdimar: »Kako ste mogli pustiti na oblast klerikalce«
Že dalj časa poslušam oziroma berem razmišljanja, kako je potreben nov Demos. Ob tem se popolnoma pozablja, kakšen je bil ali kaj se je dogajalo v »starem« Demosu. Večkrat sem že dejal, da je Demos pričel razpadati takoj po volitvah, ker ni zmagala »prava« stranka, pač pa krščanski demokrati.
V Demosovem programu (če izpustimo gospodarski del) sta bila dva temeljna cilja: parlamentarna demokracija ter osamosvojitev Slovenije. Prva točka je bila dosežena že s samo zmago na volitvah aprila 1990.
V to smer so šli že tudi ustavni amandmaji iz septembra 1989. Ti so tudi pravno legalizirali politične organizacije, ki so se potem združile v Demos. Dotlej so bile samo tolerirane. (Mi smo se pa krili za »okvirom SZDL«.) Lahko bi nas bili kadarkoli obtožili kontrarevolucionarne dejavnosti, za kar so bile zagrožene strahotne kazni. Imeli smo srečo, da se je partijsko vodstvo čutilo ogroženo od Miloševićevega srbskega nacionalkomunizma, zato je potrebovalo neko obliko nacionalnega konsenza v svojo podporo. To je koristilo novonastali organizirani opoziciji.
Ko sem se nekoč pogovarjal z Ivanom Dolencem, ki je bil član ožjega vodstva predvojne SLS, o tem, kako iz komunistične diktature, je dejal: Doživeli bomo evolucijo. Prav to se je zgodilo. Sredi osemdesetih let se je v vrhu partije uveljavila mlajša in razumnejša struja. Ta je predvidela, da se čas »socializma« izteka, zato je bilo treba najti izhod za preživetje partijske nomenklature. Kot naročeno jim je prišlo opozicijsko politično gibanje. Poskrbeli so, da so imeli povsod svoje ljudi, predvsem v najbolj množičnem gibanju, v Bavčarjevem odboru. Tudi mi v Kmečki zvezi smo jih imeli, predvsem zadružne direktorje. Mi smo vsaj vedeli, kdo so.
Takrat so izumili sintagmo o sestopu z oblasti. Pozneje se je izkazalo, da so odlični taktiki in strategi.
Vrnimo se k Demosu. Dobro je, da smo se vnaprej dogovorili, iz katere stranke bo mandatar. Kakšna sreča, da je bil ob osamosvojitvi to krščanski demokrat. Da je imel stike z evropsko krščansko demokracijo. Predvsem z nemško in avstrijsko. To je ena stvar. Drugo pa so očitki, da ni bilo lustracije. Ali bi želeli, da bi se razletel Demos prej, kot je bila dosežena osamosvojitev?
Naslednja star pa je v zvezi s podnaslovom tega pisanja. Kakšnih deset dni po tistem, ko so utihnile puške osamosvojitvene vojne in smo živeli v negotovem miru, je na seji sveta Demosa Janša predlagal zamenjavo Peterleta z Bavčarjem. Menda z namenom, da bi »bi ostal Demos enoten«. Dotlej nisem vedel za »neenotnost«. Vedel sem samo za Ruplove prepire s Peterletom oziroma za njegovo nagajanje. Za kakšno večjo neenotnost ali spore pa ne. Sedaj pa: vrzimo ven krščanske demokrate, pa bo Demos ostal enoten! Kakšna enotnost bo to? Brez krščanskih demokratov vendar ne bi bilo zmage Demosa. Tudi Demosa ne. Le kdo si je zaželel politične krize, ki bi nastopila, če bi odstopil predsednik vlade, kar je Peterle bil? In to v času brionskega moratorija, ko je bila Slovenija še daleč od mednarodnega priznanja. In ko so bile v Sloveniji še stacionirane enote Jugoslovanske armade. Pri Janši si je težko predstavljati nepremišljenost. Ali je bil pri »Janševem« predlogu kakšen »stric« v ozadju? Skratka, prvi poskus izrinjanja kristjanov iz slovenske politike! Tistih, ki so pol stoletja trpeli »težo in vročino dneva«!
To ugotovitev potrjuje dejstvo, da je čez dobrega pol leta (spomladi 1992) levi del Demosa paktiral s komunisti, da so skupaj zrušili Peterleta. Nato so vstopili v Drnovškovo vlado in si zagotovili ministrske položaje Bavčar, Janša, Rupel, Pučnik. Edino Pučnik je pozneje ta korak obžaloval ter znova zavzel protikomunistično stališče. Neka senca pa ostane.
Torej »novi Demos«? Če bo, bo zopet namenjen izrinjanju krščanske demokracije s slovenske politične scene. Temu je namenjeno tudi forsiranje nedemokratičnega večinskega volilnega sistema.
Vir: Slovenski čas.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.