Nedavno je prišlo v javnost, da v roke Lojzeta Peterleta prehaja pravica do uporabe imena Slovenski krščanski demokrati in da snuje Zavezništvo SKD. Velika novica ali kaprica predsednika prve slovenske osamosvojitvene vlade in predsednika SKD, zmagovalca na volitvah v okviru koalicije DEMOS leta 1990? Gre za novo drobljenje slovenske »desnice«, ki jo z leve začenja Anže Logar, z desne pa sedaj še Lojze Peterle?
Čas bo pokazal, čemu smo priča. Dejstvo je, da slovenske krščanske demokracije ni v slovenski politiki. NSi, ki si lasti oznako krščanske demokracije, je po zaslugi njenega sedanjega predsednika od nje svetlobna leta daleč. Kriterij zanjo ni prištevati se h kristjanom ali obiskovati cerkvene obrede. Saj vemo, da je to bil oziroma počel celo eden ministrov Pahorjeve vlade iz kvote SD. Po članstvu je skoraj gotovo največ pravih krščanskih demokratov več v Janševi SDS, ki pa tega ne sporoča z imenom. S to trditvijo seveda ne zanikamo, da jih ni v NSi, izpostavljamo samo, da tam ne pridejo do izraza. Krščanskodemokratska misel je v njej, če je nekaj časa žrtev moža, ki zaradi neuresničenih osebnih ambicij trpi zaradi sindroma Janša. Očitno je predsedniku NSi krščanskodemokratska misel tako neznana in tuja, da njene odsotnosti niti ne opazi. Tako kot večina njegovih evropskih političnih soimenjakov je popolnoma pod vplivom skrajnega ekonomskega liberalizma, ki gre v svoji slepoti tako daleč, da se, kot vidimo na avstrijskih in nemških primerih, udinja celo Putinu. Kdo pa mu je bil največja opora pri rušenju Ukrajine? Komunisti? Saj niso bili nikjer na vladi! Zunanjo politiko Merklove bo treba predvsem s tega vidika v prihodnosti na novo pretresti! Podpisani priznava, da je g. Tonin, kljub pomanjkljivostim, ki mu jih očitam, legitimno izvoljen. Podpisanemu so utemeljeni očitki, da se v politiko ni nikoli vključil. Zaveda se, da ima premalo znanja in potrebne izobrazbe, predvsem pa je za njo brez talenta. Oglaša se zgolj zato, ker ne želi biti družbeno mutast zgodovinar, Slovenec in kristjan. Tudi ni v zavesti posestnika vse resnice!
Lojze Peterle ima za svoje delovanje bogato idejno dediščino, ki mu ni neznana. Lahko ubere pot Kreka /Gosarja, seveda prilagojeno času in prostoru, ali pa Antona Korošca, kar pa bi v največji meri, razen v politični genialnosti, prijateljsko odsvetoval. Tak se moraš že roditi. Izhajam iz dejstva, da je krščanska demokracija lahko samo socialna. Ljubezen do bližnjega je alfa in omega. Položaj je toliko lažji, ker v Sloveniji demokratične levice ni. Uradna je ne samo totalitarnega porekla, ampak še bolj obsedena od totalitarne prakse. Že to, da sodeluje v vladi finančne oligarhije, pove dovolj. In to ne kakršnekoli, ampak one, ki izhaja iz nekdanje okradene družbene lastnine. Pravi poslovneži, kot na primer g. Boscarol, so ji trn v peti. Oblast jim pomeni vse! Še nobena vlada po slovenski osamosvojitvi ni bila tako antisocialna, kot je sedanja. Vse gradi na frazah, lažnih in praznih »časovnicah« in všečni zunanjosti, dejanj ni. Vse napovedane reforme so šle po Savi. Položaj najnižjih socialnih plasti ni bil nikoli tako slab. Še več, število njenih pripadnikov se dnevno veča. Kradejo jim iz žepa, kar so jim dale prejšnje vlade. Ali bo Peterle sposoben sprožiti resen in odgovoren krščanskodemokratski socialni radikalizem? Ali bo sposoben zahtevati uskladitev oziroma prilagoditev lestvic osebne dohodnine, ki je perfidna oblika kraje revežev in razgaljena zaščita bogatašev? Bo zagovarjal božičnico za vse? Se bo brezkompromisno postavil na stran svojih upokojencev? Zavzemanje za socialno pravičnost je bila, je in bo vedno predmet očitkov populizma in socialne demagogije. Nič zato. Krščanska socialna demokracija je v tem pogledu proti levici kot otroški vrtec proti SAZU.
Peterle ima poleg gnilega in pokvarjenega nasprotnika še eno prednost. Ne, ker je slovenski sinonim za SKD, ampak zato, ker, vsaj intimno, ni bil nikoli kocbekovec. Vsa čast velikemu pesniku, pisatelju in filozofu, toda glede političnega angažiranja je bil mož rakasta rana slovenske politike in še posebej krščanske demokracije. Ni ga slučajno nekdanja partija na eni strani tako izrabila in na drugi strani že med vojno najbolj čistila vrste krščanskih socialcev z Alešem Stanovnikom na čelu. Tudi med po vojni pobitimi je bilo največ pristašev krščanskega socialnega nauka! In on tega, dokler je kolaboriral z »ljudsko« oblastjo, sploh ni hotel opaziti in vedeti!
Slovenska krščanska demokracija je bila vedno slovenska. Celo v katoliški Avstriji je ostala zvesta slovenstvu in se v nobenem pogledu ni vdala Dunaju. Za razliko od J. E. Kreka, ki je bil pogosto na meji fantasta in so mu bili mimogrede bližje delavci kot kmetje. Andrej Gosar ni bil samo veliko modrejši in teoretično temeljitejši, ampak je bil med prvimi, ki je Slovence pismeno opozoril, kako jih jugoslovanski okvir s prevladujočim balkanskim bizantizmom izkorišča in onemogoča v vsesplošnem napredku, zlasti glede vzdrževanja zveze z evropejstvom. Samo lojalnost do vodstva SLS (Bog mu jo odpusti), mu je preprečila, da bi se ne jasneje, ampak predvsem odkrito in odločno opredelil za samoslovenstvo. Peterle se mora v okviru zavezništva SKD močneje opreti na slovenstvo. Nikoli v zgodovini še ni imela beograjska čaršija toliko vpliva v Sloveniji, kot ga ima sedaj. Banke, kultura, sodstvo, predvsem pa civilna družba so z njene strani povsem obvladane. Slovenske vlade in volivci novih obrazov, po mnenju enih pohabljenci komunizma, po najnovejšem potomci punkerjev, kar je verjetno samo različno poimenovanje istega družbenega pojava, ki bolehajo za antiosamosvojitvijo in jo skrivajo za antijanšizmom, so intelektualno prešibki in jih morajo reševati neslovenski ljudje a la Vuk Čosić, ki je poveljeval petkovim kolesarskim demonstracijam. V naših današnjih intelektualnih in političnih razmerah bi bila ustanovitev samostojne slovenske države absolutno nemogoča. Zgolj in samo po krivdi Slovencev. Vrniti se je treba na nacionalna izhodišča in stališča osamosvojitve, ki niso bila uperjena proti nobenemu narodu. Njen edini cilj je bil, da bi v Sloveniji živeli po slovensko! In ta genialno preprosto predstavljena vrednota je danes bolj ogrožena kot kadarkoli v zgodovini.
Težko, pa vendar sladko breme si je naložil Lojze Peterle. Krščanskosocialni duh je treba samo sprožiti. In potem bo vel, kjer sam hoče! Verjetno je ena redkih rešilnih poti za slovensko državo v triintridesetem, Kristusovem letu njene starosti!
