V slovenski javni sferi moramo prenašati marsikaj. Z vsako preteklo minuto se njeni deležniki delajo bolj norca iz nas. Standardi normalnosti so že zdavnaj odpadli. Vse je mogoče relativizirati, rekoč, da so enako narobe postopali … Beri dalje
Letošnja proslava 27. aprila v Stožicah je bila nekaj posebnega. Sam jo vidim v luči sedanjih dogodkov celo kot zgodovinsko. Vzrok ni v petju, v glasbenem kot vsebinskem smislu, ampak v udeležencih, njihovem obnašanju in … Beri dalje
Za tržaškega pisatelja, prof. Borisa Pahorja bo letošnji avgust vse prej kot počitniški. Visok življenjski jubilej, ki ga malokdo doseže, je namreč neizbrisno povezan z zgodovino 20. stoletja, ki jo je prof. Pahor kot pisatelj, … Beri dalje
Slovenija mora nujno najti enotnost, saj na takšen način ne bo preživela, je prepričan starosta pisateljstva Boris Pahor. Da bi opravili s polpreteklo zgodovino, predlaga ustanovitev vsenarodnega sveta. Boris Pahor vselej pove, kar misli. Pred … Beri dalje
Facebook, radio, TV, blogi mojih znancev … skratka, ves medijski prostor je poln “jamranja”. Res, je gospodarska kriza, ampak, ali je res tako hudo? Zdi se mi, da je Slovenija vse bolj podobna Izraelskemu ljudstvu, ki ga je Mojzes vodil skozi puščavo v Obljubljeno deželo. Sekirali so Voditelja, zakaj jih je odpeljal iz Egipta, kjer je bilo čisto “spodobno” – mesa in čebule je bilo v izobilju (pa čeprav so bili sužnji). …..
Verjamem, da se zato delomrznežem kolca po prejšnjem sistemu. Saj, komu pa ne ustreza čisto sprejemljivo živeti in moleti cel dan vse štiri od sebe. Bega me edino to, da so takšni delomrzneži in drhal v sodobni družbi tako presneto glasni.
Pred četrt stoletja smo živeli v državi, v kateri je bila dovoljena samo ena stranka, komunistična. Danes je to zgodovinsko dejstvo že napol izbrisano. Veje partijskega drevesa Po domače smo edini politični stranki rekli partija, … Beri dalje
“Jaz ne vem, kaj reči dobrega,” je pogovor začel priznani tržaški pisatelj, ki meni, da ljudem danes ne manjka komunizem, ampak blaginja, ki so jo imeli takrat. Ali vidite samo slabe stvari? Kakor zdaj vozi … Beri dalje
Vsekakor je domnevno samonikle, domnevno pogumne, domnevno alternativne, domnevno disidentske človeške vrste v Sloveniji na pretek. Prav te dni sem slišal o tem, kako nobenemu (!) učitelju gumijasta hrbtenica ni dala, da bi samo omenil misel o vnovičnem poskakovanju okrog parlamenta. Čeprav so bili zdaj dejansko povišani normativi, kot je predvideval prejšnji šolski minister Turk. Tišina ni samo v zbornicah, je tudi v medijih in povsod. Takih primerov je nešteto, vse do dviganja davkov in do dokapitalizacije posttotalitarnih omrežij. Da ne govorimo o junaštvu neke sodnice, ki v enačaj sprevrača severnokorejski totalitarizem in pravosodni poskus eliminacije že tako ali tako na sto tranzicijskih načinov zatirane demokratične opozicije pri nas.
Prvostopenjska obsodba Janše, Krkoviča in Črnkoviča je morda dobra vsaj za nekaj. Upajmo namreč, da je po tem dogodku, ki jasno kaže na navideznost naše pravne države in na njeno dejansko rdečo substanco, končno usahnila ideja o spravi. Morda smo sedaj na desnici končno sprevideli, da je utopično upati na nekakšno spontano spreobrnjenje partijske strukture k demokratičnim maniram, saj, kot kažejo zadnji dogodki, te strukture takoj ko lahko, posežejo znova po revolucionarnih sredstvih. Končno smo morda sprevideli, da zahteva po razgradnji totalitarne dediščine, ki jo jasno izraža izjava (št. 1096) parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz leta 1996, le ni od muh.
Nostalgija po nekdanji jugoslovanski državi in njenem komunističnem režimu na Slovenskem ni nekaj samodejnega in samoumevnega. Ne gre (zgolj) za običajno obujanje spominov na dobre stare čase, kar je sicer dokaj pogosta človeška lastnost. Ljudje … Beri dalje
V tokratni oddaji Naš gost smo gostili novinarja Jožeta Možino. Z avtorjem večkrat nagrajenih dokumentarnih filmov smo se pogovarjali o političnem trenutku pri nas. Ker je Jože Možina zgodovinar, seveda ni šlo brez poseganja v … Beri dalje
Že nekaj časa se na javnih demonstracijah v Sloveniji kažejo simboli, ki so povezani z nekdanjo komunistično oblastjo, na primer titovke z rdečo zvezdo. Opazno je tudi nasprotovanje parlamentarni demokraciji, na primer z zahtevami po neposredni demokraciji in s parolami »oblast ljudstvu« ter nasprotovanje zasebni lastnini z lepljenjem napisov »Naše«. Zasebna lastnina je v nasprotju s komunistično »družbeno lastnino« osnova za kapitalistični družbeni in ekonomski sistem. Eden od kritikov komunističnega ekonomskega sistema je dr. Ljubo Sirc. Med 2. svetovno vojno je najprej deloval v skupini Pravda, ki se je zavzemala za upor proti okupatorjem, vendar se je uprla tudi nadvladi in metodam OF.
– Ti, jaz mislim, da se je škof Rožman, ki zdaj končno počiva med nami, le preveč bal komunizma. Ko so leta 1945 komunisti prišli na oblast, le niso rušili cerkva in samostanov. Tudi duhovnikov … Beri dalje
Čas med 27. aprilom in 1. majem je že kot po pravilu namenjen nostalgičnemu obujanju časov iz rajnke Jugoslavije. Prvi datum pač simbolizira čas druge svetovne vojne, kjer so pri nas svoj triumf doživele komunistične … Beri dalje
Avtor: Matjaž Steinbacher. Manifestacije in hotenja po nasilnem rušenju oblasti, ki so se kot virus razširila po Sloveniji, so najprej podrle Franca Kanglerja, potem pa še vlado Janeza Janše. Če se mnogi, ki so podlegli … Beri dalje
Avtor: Tino Mamić. Kakšne so značilnosti novega slovenskega revolucionarnega gibanja? V Sloveniji se je rodilo novo revolucionarno politično gibanje, ki še nima svojega imena. Najbolj ustrezno bi bilo poimenovanje komunfašizem, saj gre za zmes idej … Beri dalje
Slovenijo te dni pretresajo demonstracije, ki jih je dozdevno zanetil upor proti radarjem v Mariboru. Če se je še do nedavnega zdelo, da so ljudje bistveno preveč zabubljeni v svoje udobje in zasebnost, da bi … Beri dalje
Na demonstracijah v Ljubljani se je videlo veliko ikonografije rdeče zvezde. Celoten spekter: od partizanske in titoistične jugonostalgije, do pevskega zbora, ki uporablja za kuliso partijsko zastavo, do tudi bolj radikalne variante. Opaziti je bilo … Beri dalje
Pred časom sem pisal o konfliktu med javnim in zasebnim, predvsem v družbeno-političnem kontekstu na sončni strani Alp. Tokrat sledi še poskus refleksije glede na širše ozadje diskurza javnega. Družbeno-zgodovinske pridobitve, tako stvarne kot abstraktne, … Beri dalje
Avtor: Keith Miles. Vir: Finance. … Najprej je treba spoznati in priznati, da Slovenija ni imela revolucije oziroma osvobodilnega gibanja, temveč boj za osamosvojitev in suverenost. To pa pomeni, da v nasprotju s preostalimi komunističnimi državami … Beri dalje