B. Pahor za Žurnal: “Manjka stranka, ki bi bila krščansko levičarska”

“Jaz ne vem, kaj reči dobrega,” je pogovor začel priznani tržaški pisatelj, ki meni, da ljudem danes ne manjka komunizem, ampak blaginja, ki so jo imeli takrat.

Ali vidite samo slabe stvari?

Kakor zdaj vozi Slovenija … Saj tudi Evropa ne ve, kaj bo.

No, pa začniva pri Evropi. Pred kratkim ste dobili pomembno priznanje, nagrado državljan Evrope.

Pomembno je za nas, Slovence, ne vem pa, ali ga bodo opazili Italijani. Kdo se zanima za vseh teh 43 nagrajencev.

Slovenci se.

Saj je tudi meni prav. Meni se je zdelo, da sem uspel, ko so me 90. leta prevedli Francozi. Takrat sem rekel, to je zdaj priznanje našega jezika, ne samo tržaškega, ampak na splošno. Pariz namreč še vedno velja za center evropske kulture, čeprav so danes pomembnejši denar, tehnika in drugo. Evgen Bavčar je recimo rekel, da bomo šli prek Pariza v Trst, in to se je zgodilo. Trst me je pravzaprav sprejel šele po letu 2008. Italijani oziroma fašisti so nas imeli za barbare.

Kako mladim v času Evropske unije povedati, da je zamejska problematika pomembna?

Vas ne zanima, kako živimo in kaj pišemo. Za vas je to tujina. Zdaj imajo ljudje izgovor, da nacionalnost ni več pomembna, da smo svetski ljudje, da imamo vsi eno domovino in da nima pomena, kaj si, čeprav je to zgrešeno. Noben velik narod ne reče, nima pomena, kaj sem. To rečemo mi, ki smo malo prikrajšani po pameti. S svojim kompleksom, ker smo majhni.

Kaj mislite, da je narobe s Slovenijo, da se včasih vede tako neumno?

Mislim, da je levica še vedno zelo močna. Zdaj je šla v ilegalo, a če nekaj hoče, to doseže. Janšo je vrgla, ker ni smel imeti uspeha. Uspeh imajo lahko samo oni. Mi smo imeli v Trstu leta 1930 štiri mrtve, ker smo imeli organiziran antifašizem Tigr. Ko se je začel osvobodilni boj, Tigra niso hoteli zraven – sprejeli so posameznike, Tigra kot organizacije, ki je obstajala od leta 1927, pa ne, ker so oni morali biti tisti antifašisti, ki so se odločili za osvobodilni boj. Ne marajo, da je poleg njih kdo drug pozitiva. Ko je Borut Pahor šel za predsednika države, ga niso podpirali, poleg tega pa je bil nezaželen, ker je bila prva stvar, ki jo je rekel, ko je šel na volitve, dajmo se sporazumeti in narediti nekaj modrega za državo. To je bilo proti njihovi ideji. Edino, kar so lahko še naredili, da bi se uveljavili, je bilo to, da so poslali ljudi na cesto. Ljudje na cesto niso šli zaradi volitev in Pahorja, ampak zaradi položaja, zaradi denarja. Tudi nova predsednicavlade zdaj računa, koliko bo spet pobrala denarja. Kaj bo naredila drugače kot Janša? Janša je rekel, da bo prodal dve slovenski podjetji in rekli so, da bo izdal domovino, zdaj jih bodo pa še več.

Ko so Janeza Janšo izločili iz Slovenskega centra Pen, ste iz tega pisateljskega združenja izstopili tudi vi.

Jaz nisem bil na strani Janše. Na njegovi strani sem, kadar naredi nekaj pametnega, a ne za vsako ceno. Proti njemu sem bil, ko so šli na slovesnost in vrgli proč rdečo zvezdo. Jaz nisem za rdečo zvezdo, ampak kako jo boš kar tako čez noč metal stran, potem ko so s celo vojsko šli v Trst in ga osvobodili … Jaz sem Janšo kritiziral tudi, ko vlada ni imela ministra za kulturo. Minister za kulturo mora biti, dokler Slovenci živimo. Brez kulture mi danes sploh ne bi živeli. Samo jezik in kultura sta nas rešila. Od Trubarja naprej smo gradili svojo identiteto, svojozavest.

Trenutno sploh verjamete v katero stranko?

(Odkimava).

Ne? Sploh verjamete v lepšo prihodnost Slovenije?

Je ne vidim. Bi verjel, če bi jo videl v kakšni obliki. Tisto, kar manjka in bi bilo pomembno, je stranka, ki bi bila krščansko levičarska, krščansko socialna. Nobena prava vlada ne more nastati brez levih kristjanov, ker je večina ljudi še vedno krščanska.

Nekateri pogrešajo komunizem …

Ljudje se spominjajo, da marsičesa ni bilo treba plačevati tako, kot se plačuje danes, predvsem kar se tiče socialnega skrbstva. A treba je razumeti, da to ni bila zasluga komunizma. Komunizem so živeli in preživeli, ker so imeli od leta 1948 tujo pomoč. Potem ko sta se Stalin in Tito razšla in se je Tito z Indijo in Egiptom proglasil za neuvrščene, je začel dobivati ameriško podporo, a so tudi Američani v določenem trenutku rekli, da ne morejo plačevati za vse tovarne, ki niso dovolj zaslužne za delavce. Potem pa so si na jugu pomagali s tem, kar so dobili od Slovenije in Hrvaške. To, da državljani niso veliko plačevali za zdravstvo in drugo, ni zasluga komunističnega vodstva. Danes ljudem ne manjka komunizem, ampak blaginja, ki so jo imeli takrat po zaslugi pomoči, ki so jo dobivali. Vendar je treba ljudem povedati, da to ni zasluga komunizma.

Kmalu boste dopolnili sto let. Se je vaš odnos do vere s starostjo kaj spremenil?

Do vere je enak. Kar sem nekako sprejel od krščanstva, je, da uči ljubezen, odpuščanje. To sprejemam, ker je modro, nisem pa veren v smislu poveličevanja Cerkve. Religiozen sem recimo do misterija, do skrivnosti stvarstva. To spoštujem. Vse, kar eksistira, je pravzaprav božanstvo.

Več: Žurnal