Nostalgija po nekdanji jugoslovanski državi in njenem komunističnem režimu na Slovenskem ni nekaj samodejnega in samoumevnega.
Ne gre (zgolj) za običajno obujanje spominov na dobre stare čase, kar je sicer dokaj pogosta človeška lastnost. Ljudje se namreč marsikdaj z naklonjenostjo spominjajo preteklih časov, ker so bili takrat pač mlajši, bolj zdravi, bolj polni upanja in energije. Vendar pa je razširjenost pozitivnih sentimentov do režima, ki je obstajal do leta 1990, njegove ideologije in njegovega voditelja J. B. Tita, vse prej kot plod individualnih življenjskih zgodb. Če bi bila, potem bi ta nostalgija sčasoma zamrla oz. postala vedno bolj obskuren družbeni pojav, ki bi zadeval zgolj peščico ostarelih revolucionarjev. Vendar ni tako. Nasprotno, v zadnjem času je ta pojav v izrazitem vzponu. Tako so bili simboli, kot so rdeča peterokraka zvezda, srp in kladivo ter podobe komunističnih voditeljev, stalni spremljevalci t. i. ljudskih vstaj. In med nosilci teh simbolov je bilo veliko mladih, takšnih, ki jih na te čase ne vežejo nobeni osebni spomini in izkušnje.
Vir: Planet Siol
