Brez zadržkov lahko zatrdim, da mi doslej še nikoli ni prišlo na misel, da bi v javnih oglašanjih posegal po besednjaku, kot se ga je odločil uporabiti moj mariborski rojak Aleksander Osojnik. Precenjena moč sramotenja … Beri dalje
Janez: Juhant: Spoštovani socialni demokrati, če čutite z narodom, kot ste zapisali, pomagajte Sloveniji k svobodi in demokraciji!
Župnik Osojnik je izbiral besede, ki so sprožile veliko medijsko pozornost. Če bi se odločil za bolj uglajene besede diplomatskega jezika, se ne bi nihče menil za njegov zapis in se tudi ne bi pogovarjali o sporočilni vrednosti zapisanega. V medijsko tako monopolni družbi, kakršna je naša, pridejo do izraza samo skrajne misli običajnih smrtnikov, medtem ko lahko medijski izbranci leta in leta govorijo nesmisle ali pa veliko govorijo in skoraj nič ne povedo, in še to v najbolj gledanih terminih.
Komunisti želijo, da krenemo s poti, ki smo jo na plebiscitu množično začrtali leta 1990. Prav tem poizkusom se moramo odločno upreti, če želimo zaustaviti vse negativne pojave v politiki in naši družbi. To je tudi edina pot do svobodne, poštene in demokratične družbe za vse. Ne samo za izbrance s partijskim pedigrejem.
“Veselo bivanje v centru Ljubljane, ve umazane stare in gibalno ovirane stare živali”(Zapisano v stilu vodilnega intelektualca slovenskih komunistov Štromajerja)
Rhonheimerjevo sporočilo katoličanom, ki diha iz pričujoče knjige, je naslednje: »Katoličani naj ne bodo zagovorniki socialne pravičnosti, ki dela državljane bolj in bolj odvisne od socialne države, ampak morajo biti, prav kot kristjani, predvsem branilci svobode in z njo osebne odgovornosti in svobodne podjetniške pobude, da se zadovoljijo resnične potrebe njihovih sodržavljanov, zlasti najrevnejših in najbolj potrebnih med njimi.«
Marko Juhant je specialni pedagog in »varuh otrokovih dolžnosti«, hkrati pa starše spodbuja, naj bodo do otroka pozorni in naj opazijo vsako dobro stvar, ki jo naredi. Spodbuja pogovor v družini, svetuje, kaj storiti, če se otroci kregajo med seboj ali če je otrok nasilen. Učiteljice pa spodbuja, naj bodo ponosne na svoj poklic.
Sedaj je socialno vprašanje v domeni levice, ki ga nikoli ne razume v njegovi pravi problematiki, ampak zgolj kot najbolj učinkovito sredstvo za pridobitev oblasti in prilastitev tujega premoženja. Sedaj so si prilastili še socialno vprašanje.
Ni težko ugotoviti, da je sodobna tržna ekonomija sposobna doseči izjemno visoko dodano vrednost na zaposlenega (najbolj razvite države dosegajo preko 100.000 € dodane vrednosti na zaposlenega), medtem ko mi dosegamo nekje do 44.000 €. In samo dodana vrednost je tista, ki se lahko deli za plače delavcem v profitnem sektorju in potrošnjo (davki) države.
Fritz seveda ne omenja, da sem na zborovanju v Dražgošah leta 1995 nastopil tudi jaz. Moj govor je bil seveda boljši od Fritzovega, za dokaz svojega spoštovanja zmage nad fašizmom in nacizmom pa v odgovoru Fritz prilagam podatek o njegovi objavi .
Podaritev imena stranke s strani Janeza Janše je bila le še zadnja etapa dokončne likvidacije nekomunistične levice na Slovenskem. Pri tem je šlo le še simboličen, dokončen prevzem socialdemokracije s strani bivših komunistov. Ves proces je torej potekal po vzoru vzhodne Evrope, kar je na simpoziju France Tomšič in njegov čas podrobneje predstavil dr. Aleš Maver.
Nesrečni dogodki v Iraku pa so nastavili ogledalo tudi Sloveniji. Namesto stvarnega poročanja o dogodkih, o vzrokih in morebitnih posledicah, so številni komentatorji dali duška svojim predsodkom do ZDA in predsednika Trumpa. Žal se s takim nastopanjem izpostavljajo kot zagovorniki diktatorskega in terorističnega islamističnega režima.
Iz Demosove usode je moč povzeti še, da je na podobno strnitev vrst moč računati le ob zelo razvidnem skupnem cilju in navsezadnje skupni nevarnosti. Ali je skoraj popolna prevlada ene politične opcije za dovolj akterjev za kaj takega že dovolj moreča, trenutno ne znam oceniti.
Peterle: “Ko Pučniku in Janezu Janši v New Yorku ni uspela vključitev takratne SDSS v rdečo internacionalo, je Janša obrnil zadevo za 180 stopinj in jo popeljal iz levega bloka na desno med člane Evropske ljudske stranke. S tem je bilo po njegovem konec Demosovega širokega političnega modela, ki je pokrival vse tri politične strani.”
Žal številni montirani procesi iz časa komunističnega režima ob ustanovitvi samostojne Slovenije niso bili v celoti razveljavljeni, prepuščeno je bilo posameznikom oz. njihovim pravnim naslednikom, da se borijo za svojo pravico.
Če laž deluje v korist politične korektnosti, se mora resnica pač skriti globoko v ilegalo družbe. In tako laž dobi domovinsko pravico. Če temu dodamo še všečkanje, pa sčasoma tako in tako sploh izgubimo občutek, kaj je res in kaj ne.
V oči bode, da komunistični simboli, med njim so bile tudi zastave propadle skupne države ter oboroženi pripadniki kučanove varde, ne motijo predsednika RS Boruta Pahorja, ki je bil tudi letos prisoten na Osankarici. Je torej to res spominska slovesnost nacionalnega pomena ali zgolj manifestacija moči tranzicijske levice, ki še vedno obvladuje in nadzoruje življenje naše mlade države.
Namesto stanovanjske politike, ki bi mladim olajšala pot do osamosvojitve in lastne družine, jim oblastniki ponujajo anarhično družinsko zakonodajo. Z njo podpirajo degradacijo družine, dekadentno vseenost in apatijo. Za novorojence je škoda 500 evrov državne dobrodošlice … In po vsem tem se čudijo, da se mladi ne poročajo, da nimajo otrok, da zapuščajo državo.
Če sem povsem plastičen, ne pričakujmo od Alenke Bratušek, Karla Erjavca, Janeza Janše, Marjana Šarca, Mateja Tonina, Dejana Židana itd. revolucionarnih intelektualnih konceptov in državnih vizij, so politiki ponavadi izvajalci idej, ki so zrasle na zelniku drugih.
Želim nam vsem, da bi se dialog nadaljeval in da bi vojno grobišče Dražgoše dobilo svoj mir in dostojanstvo v skladu s slovensko zakonodajo in mednarodnimi konvencijami.