Lojze Peterle je zagotovo eno najbolj prepoznavnih imen slovenske politike. Tako kot nekateri drugi, ima veliko zaslug za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Tudi potem, ko je po osamosvojitvi zaradi notranjih razprtij razpadel Demos in je padla prva slovenska vlada, ki jo je vodil, je ostal v politiki in opravljal veliko različnih političnih funkcij. Spomnimo se ga kot dolgoletnega predsednika SKD, kot zunanjega ministra, poslanca in dolga leta tudi kot evropskega poslanca, kjer je veljal za enega prepoznavnejših poslancev. Ne le zaradi orglic.
Ko smo zvedeli, da so zmagali krščanski demokrati, je začel Demos razpadati
Povedal je, da je kljub temu, da na zadnjih volitvah ni bil izvoljen za evropskega poslanca, še vedno pripravljen ponuditi svoje znanje in izkušnje za kakšno odgovorno delo. Povpraševanje o njegovih političnih in življenjskih izkušnjah so večje v tujini kot doma:
»Jaz sem pripravljen te svoje izkušnje in znanje deliti. Zanimanja bo več zunaj, ko doma. V tujini izkušene ljudi iščejo, pri nas jih prej izločajo kot ne.«
Ker, kot pravi, enostavno rad dela. »Starši so me naučili pridno delati in spoštovati druge in mi s tem dali najboljšo popotnico za življenje, ki se je držim,« je povedal, ko se je v oddaji spominjal svojega otroštva. Njegovo prvo delo, ki ga je doma opravljal star šest let, je bila paša njihove edine koze.
V pogovoru se je dotaknil dogajanj v Demosu pred in po prvih demokratičnih volitvah. Spomnimo, da so znotraj Demosa največ glasov prejeli ravno njegovi krščanski demokrati. S tem jim je po dogovoru pripadlo tudi mandatarstvo.
»Dr. Jožetu Pučniku sem po volitvah predlagal, naj on vodi vlado. Rekel sem mu, Jože, ti veš več o demokraciji, saj si dolga leta živel v Nemčiji in si ateist.«
Peterle je namreč vedel, da bo slovenska politika lažje sprejela na vrhu vlade ateista, kot nekoga, ki je kristjan. Kot je znano, Pučnik njegove pobude ni sprejel, Peterle pa je vlado vodil v prelomnih dogodkih Slovenije. V nadaljevanju je spregovoril tudi o odnosih med strankami v Demosu in o tem, kateri politični pol so nagovarjali.
Oživitev Demosa ni mogoča, saj mu manjka njegova leva polovica
Zanimivo je tisto, kar je povedal o Ivanu Omanu, ki mu je na dan, ko je bilo znano, da so znotraj Demosa zmagali krščanski demokrati, dejal:
»Takrat ko smo zvedeli, da so zmagali krščanski demokrati, je začel Demos razpadati.« Peterle temu danes pritrjuje, saj je bilo po njegovem za nekatere »prehudo«, da je zmagala SKD. »Hvala Bogu so vsaj eno leto potrpeli.«
Predlog za mojo zamenjavo in še nekaterih drugih je dal Janez Janša, se spominja Peterle in v povezavi s stranko, ki jo vodi Janša dejal, dako Pučniku in Janezu Janši v New Yorku ni uspela vključitev takratne SDSS v rdečo internacionalo, je Janša obrnil zadevo za 180 stopinj in jo popeljal iz levega bloka na desno med člane Evropske ljudske stranke. S tem je bilo po njegovem konec Demosovega širokega političnega modela, ki je pokrival vse tri politične strani.
Spregovoril je tudi o nedokončani tranziciji. Meni, da smo ostali na pol poti. Dobršen del oddaje je govoril tudi o dogajanju okrog brexita oziroma izstopa Združenega kraljestva iz Evropske zveze, ki je in bo, če se bo zgodil, slab za vse. Po njegovem so bili ljudje zavedeni, ko so se na referendumu odločili za izstop. Spregovoril je tudi o svoji (ne)aktivnosti v stranki NSi, ki jo je tako kot njeno predhodnico SKD soustanavljal. Še vedno pa zdajšnjemu vodstvu stranke občasno pove, kaj si misli o delovanju stranke. Tudi v povezavi z umeščanjem stranke na sredino. Zadnji del oddaje je spregovoril tudi o svojem boju z rakom, ki ga je premagal in o svojih postih. O njih pravi: »Z manj dobim več.«