Proletarski internacionalizem, ki je bil temeljni kamen komunističnih držav, je danes nadomeščen z internacionalizmom vere v človekove pravice po meri zahodne (jedrne) Evrope. Gorje državi, ki si upa podvomiti o dogmah, ki jih oznanjajo bruseljski samooklicani napredni misijonarji, komisarji in naduti birokrati ter seveda medijski lakaji.
Lojze Peterle: Ko smo menjali režim in državo, je bilo več dialoga, kot ga imamo sedaj. Šepa nam medsebojnost. Razdeljenosti ne maram, različnost pa pozdravljam, ker nas ta bogati in brez nje ne bi preživeli.
V zameno za določitev državnega praznika za Binkošti, ki so itak vedno na nedeljo, je del Demosa ob glasovanju pristal, da je kot slovenski državni praznik ostal tudi zlagan, v času komunizma na čuden način določen praznik na dan 27. aprila kot dan upora proti okupatorju.
Franc Čebulj po merilih »družbeno politične primernosti« ne bi smel zasedati vidnejših položajev v komunistični družbi. Zato je njegov samorastniški vzpon v Republiki Sloveniji dokaz, da je demokratična država svojim državljanom, ki so bili v samoupravnem socializmu diskriminirani, segregirani in stigmatizirani, omogočila kariero, ki je bila prej nemogoča.
Vitomir Gros je s svojimi parlamentarnimi nastopi vzbujal veliko pozornosti. Najbolj je odmevalo njegovo razdeljevanje banan, ko je bila na dnevnem redu kandidatura Marka Voljča za novega mandatarja slovenske vlade.
Jožica Puhar sodi med tiste redke vrhunske slovenske politike in diplomate, ki jih odlikujejo predvsem dobri rezultati poštenega dela. Tudi zaradi tega zasluži častno mesto med ustvarjalci Republike Slovenije. Rodni Kranj je še ni počastil!
Z demokratičnimi volitvami »ni prišlo niti do očiščenja in zato tudi ne do pomlajenja«. Slovenske ustanove tega niso zmogle. Namesto tega »smo vsaj pri televiziji, ki je bila leta in leta najodločnejša cokla družbenega in kulturnega razvoja, doživeli pravo nasprotje: tamkajšnji partijski šefi so zavreščali in se hrupno kot horda fanatičnih varnostnikov postavili v bran minulega realsocializma«.
Prihodnje leto bo Milan Kučan partijski sekretar lepih oči, a motnega pogleda, praznoval 80-letnico. Ker je vsaka zemeljska stvar podvržena propadu, ne uide temu zakonu niti dobro narejena medijska podoba. Zato je treba sprožiti čiščenje, … Beri dalje
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo … Beri dalje
Proces osamosvojitve vsebinsko zaradi vojaške intervencije JLA in ideoloških napetosti znotraj osamosvojitvenega bloka ni bil izpeljan do konca. Žrtvi sta bili demokracija in njen predpogoj – politična strpnost, s katerima večina novih državljanov ni imela izkušenj, saj so od leta 1929 živeli pod diktaturo, ki se je po letu 1945 samo še zaostrila.
Čeprav se je v 30 letih marsikaj spremenilo, pa je stanje duha v marsičem a vedno tam, kjer je bilo pred prvimi volitvami. To je znova strahovito udarilo na dan v nasprotovanju Janševi vladi. Njej gre v boju s koronavirusom za življenja državljanov, dediči komunizma pa hočejo njeno kožo. Vlada je odgovorna državljanom, njeni nasprotniki vidijo le svoje interese in imajo virus za zaveznika v vojni proti desni vladi.
Osmega aprila, na cvetno nedeljo 1990, smo volili v tri domove Skupščine. V Družbenopolitični zbor in Zbor občin smo volili demokratično, v Zbor združenega dela ne. V prvih dveh je DEMOS zmagal, v tretjem ne – zaradi odločilnega vpliva starih partijskih struktur v podjetjih. Znotraj koalicije DEMOS so bili zmagovalci Slovenski krščanski demokrati, druga je bila Slovenska kmečka zveza.
Peterle: “Ko Pučniku in Janezu Janši v New Yorku ni uspela vključitev takratne SDSS v rdečo internacionalo, je Janša obrnil zadevo za 180 stopinj in jo popeljal iz levega bloka na desno med člane Evropske ljudske stranke. S tem je bilo po njegovem konec Demosovega širokega političnega modela, ki je pokrival vse tri politične strani.”
Vsem nam bo bolje, ko bodo politiki doumeli, da dobra država sloni na zadovoljnih in ne zaradi vprašljivega jutri prestrašenih državljanih! Trenutno politiki mislijo, da je država njihov plen, da so oni in njihovi na oblasti.
Romunija po padcu Ceauşescuja ni doživela očiščenja, tako kot tudi Slovenija ne. V obeh državah se je komunistična elita ohranila na oblasti. V Romuniji se je namreč zgodila prevara, ko je tamkajšnja komunistična elita žrtvovala lastnega voditelja, da je lahko ostala na oblasti.
Danes je jasno, da je bila poleg oblikovanja vlade drugi pomembni Demosov uspeh zgodovinska odločitev v Poljčah za razpis plebiscita o samostojnosti, ki so jo v bistvu sprejeli večinsko poslanci, člani Demosovega kluba, kljub zadržkom nekaterih bolj previdnih članov vlade.
Smešno se mi zdi, ko se sedaj vse pogosteje skuša prikazati, da je bil nastop slovenskih komunistov na njihovem jugoslovanskem kongresu v Beogradu, ko so teatralično zapustili dvorano, kakšno relevantno ali celo državotvorno dejanje.
Če se je na začetku devetdesetih let zdelo, da so komunisti pripravljeni na menjavo oblasti, je danes popolnoma jasno, da za tem, ko so dobili večino v vseh ključnih državnih sistemih, o tem niti malo ne razmišljajo. To, čemur smo priče, je samo njihov notranji frakcijski boj za čim večji delež davkoplačevalskega denarja.
Na Pristavi nad Stično so sprejeli zelo pomemben tajni načrt bojne uporabe vojaških enot, združenih z enotami takratne milice (policije). Načrt je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA na Slovenijo. Obrambne ukrepe bi izvedli, če bi JLA hotela na silo preprečiti razglasitev neodvisno državo Slovenijo.
Dejan Židan torej ni kdorkoli, zato nas mora biti vse, ki nam je naša država svetinja, saj smo se zanjo izpostavili, ko je bila napadena že prvi dan njene samostojnosti, resnično skrbeti, da aktualna oblast zlorablja svoj položaj za potvarjanje naše polpretekle zgodovine.