Če bi bila zgodovina samo preteklost potem sploh ne bi bila pomembna. Ampak zgodovina je predvsem sedanjost. Prav z zgodovino utemeljujemo kdo smo kot individumi in kot skupnost ter kam pravzaprav želimo v prihodnosti.
Vzgoja otrok se sooča s tveganji, saj so njena temeljna platforma človeški odnosi, ki so živi, poleg tega pa otrok že ob rojstvu tako rekoč odide v nepredvidljivi svet. Tveganja pogosto razumemo kot nekaj neželenega, … Beri dalje
V času pred volitvami se v ljudeh vedno znova prebujajo dvomi v učinkovitost in pravičnost demokratičnega sistema političnega odločanja in vodenja. Pričakovanja ljudi ostajajo v jedru neuresničena, kar niti ni najhujše, če imamo v mislih vse tisto, kar bi ljudje (hudega) želeli svojim nasprotnikom in kar so jim (nemogočega) obljubili njihovi voditelji.
Vprašanje se ponavlja, zato tudi javno odgovarjam: “Nisem!” Desnica je vendar zmagala, slišim ugovor. Rezultat 5 : 3 za desnico ni kar tako, poleg tega pa levica dobesedno razpada. Prav, tudi to delno drži. A povejmo še kaj!
Ravno te dni mineva leto dni od šokantnih razkritij nekdanjega pogodbenega sodelavca ameriške tajne obveščevalne službe NSA Edwarda Snowdna. S svojimi objavami tajnih dokumentov o elektronskem nadzoru nad ameriško in svetovno družbo je razburil mednarodno javnost in ji vsaj malce odprl oči, za kar je dejansko že vedela, pa si ni nikdar upala priznati.
Razdrobljenost na kontinuiteti, napačno imenovani »levica«, je tako velika, da gre preveč glasov v nič. Njihova politična igra gre v dve smeri: zavlačevanje z volitvami kamor spadajo napovedi o ustavni presoji o volitvah sredi julija, da bodo imele nove stranke več časa, da se »organizirajo« (beri: »da jim mediji naredijo ustrezno – zastonj – reklamo«), drugi del napora pa hoče skupen nastop na parlamentarnih strank, da nadaljujejo s svojo protislovensko politiko.
Slovence simboli delijo. Kar je v neposrednem nasprotju s pomenom simbolov, ki združujejo različne ravni resničnosti v eno. S tem generirajo neizmerno moč, da ljudi angažirajo k delovanju za dobro ali za slabo. Nacionalni simboli … Beri dalje
Slovenija ni v skladu s smerjo, ki so jo izrazile evropske volitve po stari celini. Tukaj mislim predvsem na dva dejavnika. Prvi in najpomembnejši, pa tudi zelo skrb vzbujajoč (čeprav povsem predvidljiv): zelo nizka volilna udeležba, ki je ostala pod 25 odstotki volilnega telesa (24,01 odstotka). Drugi dejavnik: Slovenija se je v nasprotju z večjimi državami izrazila povsem proevropsko.
Homilija na 7. velikonočno nedeljo. Jaz prosim zanje … za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji. (Jn 17,9) Ker verjamem, da v človekovem življenju ni naključij, verjamem tudi v to, da noben … Beri dalje
Ni namreč skrivnost, da je v naši državi precej ljudi s socialnega dna, ki razlog za svoj beden položaj vidijo v tem, da smo se Slovenci pred dobrimi dvajsetimi leti odrekli Jugoslaviji in socializmu. Kajti če se ne bi temu odpovedali, oni ne bi trpeli pomanjkanja (vsaj tako mislijo). Za njihov položaj so torej krivi »osamosvojitelji« in njihovi pristaši.
Objavljamo izjavo Društva Evropska Slovenija z naslovom Sodni svet izgubil legitimnost – javni protest ob stališču Sodnega sveta. V Društvu Evropska Slovenija izražamo ogorčenje in javni protest nad nevzdržnim ravnanjem Sodnega sveta Republike Slovenije. Le-ta … Beri dalje
Pred dnevi je bil na Youtube objavljen posnetek obnove znanega napisa na Sabotinu. Kot Primorca me skoraj vsako leto, ko neka roka začuti potrebo po beljenju napisa na Sabotinu, zaboli, da Primorska – kot tista, ki je bila nemara od vseh slovenskih dežel že od davnine najbolj odprta v svet, najbolj svetovljanska, najbolj zahodna, najbolj liberalna – čuti potrebo po nostalgiji s časi in osebo, ki jih ni več in ki so prinesli toliko gorja.
Najprej je skupina študentov naznanila, da bodo v kampusu harvardske univerze obhajali „črno mašo“. Da, sredi slovitega univerzitetnega središča, najstarejšega v ZDA, naj bi počastili njegovo Gnusobo – Satana. Črna maša vemo, kaj je. Da … Beri dalje
Volitve za sedeže v evropskem parlamentu pa so bile spet povod za volilno kampanjo, v kateri se je govorilo o vsem, le o Evropski uniji ne. In to tako v Italiji kot v Sloveniji, kjer je šlo na volitve neverjetno nizko število volivcev, kar je ponoven dokaz, da se v Sloveniji politika vse bolj odmika od ljudi in tudi zato ljudje ne verjamejo več vanjo, Evropsko unijo pa zmotno vidijo le kot biriča, ki jih peha v revščino.
Nedavno sem se pogovarjala z nekim duhovnikom, kaj je najboljše darilo za birmo. „Ne maram podarjati nobenih lovilcev prahu!“ je zatrdil. „Zato razne knjige razen Svetega pisma ne pridejo v poštev.“ Ljudje razmišljamo različno. Drugi … Beri dalje
Seveda obstajajo tudi bolj posredne in bolj sofisticirane oblike prisile oziroma notranje nesvobode. Predajanje množici smo lahko pred časom zasledili tudi v Stožicah, kjer so številni domači intelektualci in politični vodje z desettisočglavo množico na očeh kamer prepevali Hej brigade in Avanti populo ter s tem hote ali nehote pozivali k uporu, boju, k revoluciji in k zapiranju meja.
Se sprašujem koliko so mame, ki naj bi bile po besedah PR službe korporacije “najstrožje sodnice in nadzornice kakovosti, ko gre za prehrano družine”, sploh kompetentne, da ocenjujejo kakovost kurje paštete. Ali so ženske sploh imele orodja, da bi preverile kakovost? Kaj pa sploh pomeni kakovost kurje paštete? In kako je s tem pri kandidatih na vsakokratnih volitvah.
Tudi vendejska zgodba je francoska zgodba. Zgodba krvave represije katoliškega kmeta v imenu „naprednih idej“. Rana, ki na razdalji dveh stoletij še deluje. Vemo kaj o tem – mi, Slovenci? Nam naši časopisi Borba 1, Borba 2 in Borba 3 (Delo, Dnevnik in Večer) sploh razlagajo Francijo takšno, kot je, ali pa jo rišejo takšno, kot ustreza njihovim notranjepolitičnim (beri: protijanšističnim) in ideološkim (beri: protikatoliškim) preferencam?
Včerajšnje volitve slovenskih poslank in poslancev v Evropski parlament imajo verjetno dva obraza. Eden je viden od daleč in se odraža v številu osvojenih sedežev, za kar pri volitvah v prvi vrsti gre. Pogled od blizu prikaže nekoliko drugačno sliko.
Ko sem se prejšnji teden vozil z mestnim avtobusom, sem na uho slučajno ujel pogovor med voznikom avtobusa in starejšo gospo. Pogovor je nanesel tudi na razmere v Sloveniji. Voznik se je pridušal nad tem, … Beri dalje