Dokler bodo novinarji in politiki na narodne simbole gledali z ideološkimi očali, bomo preko novic na zavestni in podzavestni ravni še naprej prisiljeni dnevno podoživljati potvorjeno zgodovino. Čeprav je upodobitev, izrisov in druge rabe kranjskega deželnega grba zaradi njegove bogate zgodovine nič koliko, večina naših politikov pozna le njegov domobranski izris.
Vem, začeti kolumno z zgražanjem nad načinom poročanja Dela je podobno pregovornemu brcanju v mrtvega konja – kdo še verjame, da je ostalo kaj intelektualno živega v Črni vdovi? –, ampak ko si tovrstno brcanje privošči časnik sam, je dovoljena izjema. Vedno bolj se mi zdi, da se »naš osrednji časopis« iz vrtinca padajoče naklade rešuje s članki, ki dosežejo viralnost s pomočjo svoje »polemičnosti« (beri: podlosti).
Tistih namreč, ki te dneve, pred praznikom naše države, preživljajo z neko nedefinirano kepo v prsnem košu, ki ne pusti svobodno zadihati. V moji stroki bi jo povezali z občutki anksioznosti. Danes sem na FB prebrala zapis neke gospe o tem, da se »njej kaj takega ne more zgoditi, ker pač ne laže in ne počne nič nezakonitega«; tako ne more nihče pokazati s prstom nanjo. Ne bom se spustila v razmišljanje o tem, kako resnica pravzaprav ni nikakršno zagotovilo … več.
Je Janšo dal zapreti Kučan? Ne, Kučan ni dal zapreti Janše. V to sem prepričan. Enako sem prepričan, da je Janša po krivici zaprt. Krivca za Janševo zaprtje ne iščem v prvi vrsti v posameznikih niti ne v domnevnem natančnem načrtu domnevne udbomafije (čeprav vem, da so ljudje bivšega SDVja med nami). Krivca bolj vidim v inteligenci roja.
Glede na to, da je dan državnosti pred vrati, je več kot primerno razmisliti o pomenu koncepta domovine in narodnosti v današnji politični in družbeni stvarnosti. O nekakšni dvojnosti glede tega vprašanja pa nam kaže … Beri dalje
Jezus za svoje sodobnike ni bil vedno prijeten, vsaj včasih jih je s svojo besedo in dejanji spravil v skrajno nelagoden položaj; kdo bi še rekel, da je izzival in zato ni nič čudnega, da ga ga je doletel križ. Ali pa izziva še danes? Duhovniki si ta njegov izziv za današnjik predstavljajo različno; nekateri tudi zelo vprašljivo: v Kristusovem imenu zažgati zastavo?
Homilija na 12. navadno nedeljo Še vedno so na našem planetu dežele, kjer so naši bratje in sestre v Kristusu zaradi vere v smrtni nevarnosti. Preganjani kakor ovce med krvoločnimi volkovi. Koliko prelite krvi je … Beri dalje
Nimam se za »privrženca stranke SDS in njenega vodje« kot so mediji generično označili udeležence petkovega protestnega shoda na Dobu. Če sem (enkrat doslej) volil zanjo, je to le zato, ker sta se obe katoliški stranki izneverili enemu izmed (zlasti za naše razmere) konstitutivnih meril katoliške politike. Pa sem vseeno bil na Dobu in skandiral: Jan-ša, Jan-ša, Jan-ša. Nekoliko nenavadno, kajne?
Ko državljan spremlja aktivnosti v zvezi s predčasnimi volitvami, lahko opazi, da je med glavnimi mediji sorazmerno malo zanimanja za predvolilno kampanjo v klasičnem pomenu besede. Kar je nekako logično, saj že tretjo predvolilno kampanjo zapored (če se omejimo zgolj na parlamentarne volitve) v resnici zaznamuje zadeva Patria, , pa tudi tokrat ni mogoče reči, da se je v tem kontekstu končno zgodil “veliki finale”.
Bog kliče vsakega na drugačen način. Tega se zavemo velikokrat v življenju. Vendar mu moramo hkrati tudi pustiti čas. Ni nujno, da bo naša prošnja uslišana, ko si mi to zamislimo – tudi če ga … Beri dalje
Začenja se predvolilno obdobje in strankarski kuharji so že poprijeli za kotličke. Predvolilna golažijada se je že pričela, ali pač ne? Obdobje pridobivanja glasov na podlagi srečanj ob golažu je v zatonu. Ne zato, ker bi v Sloveniji bilo toliko sitih ljudi, ampak ker so politiki ugotovili, da ne potrebujejo več golaža. Golaž ni več pomemben, program ni več pomemben, voli se obraz.
Če bi zadnji dokumentarec Urok Depale vasi zaključil v drugačno smer in vsaj v zadnji tretjini prikazal davno dogovorjeno legitimno tarčo JJ kot glavnega zarotnika od Depale do drugih vaških afer, bi bilo tako enostavno. Dobil bi vplivne prijatelje in ne (le) tiste iz ljudstva, ki ti pišejo okorno pismo ali ti stisnejo roko na ulici.
Ena od pomembnih ideoloških sprememb, ki se je zgodila v svetu s padcem železne zavese, je gotovo tudi ta, da odslej ni več mogoče razmišljati o svetu samo v kategorijah razrednega boja in njegovih izpeljankah. … Beri dalje
Pa bi kdaj morala biti. Vrtec je življenje. Za veliko vrtcev v Sloveniji to velja. Kaj to pomeni. V vrtcu se otroci igrajo, učijo, pripravljajo mize za obroke, pospravljajo. In vse to je zelo podobno … Beri dalje
“Velika težava seveda je, da se Slovenci v Sloveniji ne zavedajo, da obstaja del naroda na drugi strani meja in da tudi ti Slovenci zunaj Slovenije lahko nekaj prispevajo. Ne le kapital za njihova podjetja, ampak predvsem duhovni kapital. Tega bi Slovenci v svetu gotovo lahko prispevali. Vprašanje seveda je, ali Slovenci v Sloveniji sploh vedo, da potrebujejo duhovni kapital, a to je druga tema.”
Čeprav se pogosto take zdijo, vendar ključne stvari v življenju nikoli niso samoumevne! Po svetu Pred nekaj dnevi sem se vrnil z Dunaja, kjer sem se trudil odmisliti vročino in kar se da pozorno slediti … Beri dalje
Slovenski državljani so že velikokrat v zadnjih časih dokazali, da jih v bistvu dogajanje na političnem prizorišču ne gane kaj pretirano. Seveda, vsi so pripravljeni podpirati in razpihovati ideološke puhlice, žal pa je prava demokratična participacija iz volitev v volitve manjša. In pri tem ni opravičila. Ne glede na to, kako pokvarjena je politična kasta.
Zanimanje za gozd je po letošnji žledni katastrofi občutno naraslo. Mediji pogosto poročajo o opustošenih gozdovih in problemih z lesom, ki ga je zaradi žleda toliko na tleh, da ga ni mogoče porabiti in ga … Beri dalje
Julija bomo volili. Ustavni sodniki so presodili, da ni nič narobe, če odločamo o novi politični garnituri sredi počitnic. Če bo udeležba znotraj običajnih parametrov, bodo vsi tisti, ki že vnaprej stokajo in jamrajo o morebitne nelegitimnosti prihodnje vlade, morali utihniti. Čeprav kakšen kontinuitetnik javno stoka, da naj bi zmagala »desnica«, trezna presoja ne potrjuje takih strahov.
Homilija na praznik Svete Trojice. Praznik Sv. Trojice prepogosto jemljemo kot praznik teologov in strokovnjakov, zato navezava na vzklik Blaisea Pascala. Na ta praznik nam je, nasprotno, dana čudovita priložnost, da Boga slavimo za tisto, … Beri dalje