Začenja se predvolilno obdobje in strankarski kuharji so že poprijeli za kotličke. Predvolilna golažijada se je že pričela, ali pač ne? Obdobje pridobivanja glasov na podlagi srečanj ob golažu je v zatonu. Ne zato, ker bi v Sloveniji bilo toliko sitih ljudi, ampak ker so politiki ugotovili, da ne potrebujejo več golaža. Golaž ni več pomemben, program ni več pomemben, voli se obraz.
O tetrapaku
Če je naš urednik dr. Aleš Maver v Večerovi kolumni razglasil leto 2013 za tetrapakovo leto, se je nemara prenaglil. Pravo tetrapakovo leto bo kvečjemu letošnje leto. Letos je izbira tetrapakov z isto vsebino še toliko bolj pisana. Stranka dr. Mira Cerarja je mešanica univerzitetnih profesorjev in bivših kadrov LDS, ki so zapustili tonečo ladjo. Torej več ali manj ista klika, ki je vladala Sloveniji nekako petnajst let. Pri tem je potrebno opozoriti, da dr. Cerar sploh ni pomemben. Pomembna je ekipa, ki jo bo zraven pripeljal. Poleg tega, da programa nima in da se niti o eni zadevi ne zna jasno izreči, je tipičen predstavnik tetrapaka, katerega vsebina ni znana. Na prvem predvolilnem soočenju na nacionalni televiziji je na vsako konkretno vprašanje odgovoril nekaj v tem slogu: Načeloma sem za/proti, ampak…
(Ne) verjamem …
Še bolj komična zadeva je Šoltesov Verjamem. Po uspehu na evropskih volitvah je postalo jasno, da je bil ta uspeh zasluga zgolj nepopolne oz. bedne izbire na levici. Spečal se je z nekdanjimi in zdajšnjimi študentskimi funkcionarji, ki so ga demokratično preglasovali ob vprašanju, ali se povezati z Alenko Bratušek ali ne. Še en razlog, zakaj je potrebno ob volitvah pogledati na široko ekipo in ne na »frontmana« skupine, ki očitno ni samostojen pri svojih odločitvah. Študentski funkcionarji so šli najbolj v nos predstavnikom študentske Iskre, ki pa jih spet ne moti, da konkretno simpatizirajo z IDS- Ta je, kot vemo, del Združene levice. Pri nekaterih akterjih Iskre in IDS gre celo za ene in iste ljudi. Iskro moti torej zgolj to, da bi jih utegnili kolegi pri Šoltesu zopet prehiteti pri poti do korita.
… v stare modrece
Absolutni (trenutni) zmagovalec predvolilnega obdobja golažijade je stranka SD. Po tem, ko so se znebili Igorja Lukšiča, so ustoličili za predsednika stranke Dejana Židana, za katerega se je že dlje časa govorilo, da na to pozicijo konkretno cilja, čeprav je sam to zanikal. Prva poteza je bila dokaj logična, torej pogovori z Desusom. Druga je bila popolnoma zgrešena. Skupna lista s Solidarnostjo, ki ji vse ankete kažejo zgolj odstotek podpore ali manj, je vsekakor popolnoma nerazumljivo dejanje, še posebej sedaj, ko lahko glede na dogajanje na obali pričakujemo strankin razkol. In to tam, kjer imajo praviloma najvišjo podporo. V povezavi s tem me zanima, kako se lahko Uroš Lubej zjutraj pogleda v ogledalo, ko pa je še kakšno leto nazaj kričal, da je vstajniško gibanje »proti vsem političnim elitam«? Sedaj, ko ponovno berem zapis Stanislava Kovača Se je v Sloveniji zgodil državni udar?, mi je marsikaj veliko bolj jasno, kot mi je bilo ob prvem prebiranju. Tretja Židanova poteza pa je pokazala, da bo SD ubrala še hujšo politiko korakanja nazaj, kot jo je ali kot smo jo pričakovali pod Lukšičevo taktirko. »Svet modrecev«, ki mu starostno povprečje zbija Borut Pahor, je vse prej kot to. Nekateri res mislijo, da hodijo naprej, če korakajo ritensko.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
