Kakopak! Zakaj ne bi tudi naši mediji pograbili svetovne novice? Poročali so Irci (Irish Mail on Sunday), poročali so alfa samci interkontinentalne tiskovnoangencijske in medijske scene kot AP in londonski Guardian. Kako naj se ne odzovejo pristojni iz Ilirskih provinc?
Medtem ko berete te vrstice, se je svetovno prvenstvo v nogometu v daljni Braziliji že začelo. Seveda (tokrat) brez udeležbe Slovenije. Je pa zato slovenska izbrana vrsta malo pred začetkom prvenstva odšla na turnejo po Južni Ameriki in se pomerila tudi z argentinsko nogometno reprezentanco. Žal tudi tokrat ni šlo brez škandala. Nekoga je očitno zmotilo, da so argentinski Slovenci na tribuno prinesli »domobransko« zastavo.
Na ameriških univerzah Princenton in Northwestern so naredili raziskavo kateri politični sistem vlada v ZDA. Raziskovalci ugotavljajo, da Američani sicer uživajo nekaj demokratičnih pravic, kot sta recimo redne volitve in svoboda govora. Vendar politiko nadzorujejo … Beri dalje
Svet slovenskih organizacij je z začudenjem sprejel v vednost stališče odv. Rada Raceta, nekdanjega predsednika upravnega odbora DZP, ki je v nedeljskem intervjuju za Primorski dnevnik ocenil, da “SSO ni nikoli bil krovna organizacija, saj … Beri dalje
Bolj ko so nemške generacije oddaljene od Hitlerja, nacionalsocializma in holokavsta, bolj bi se rade spominjale po približno takem vzorcu: Hitler je zlo, nacionalsocializem je zlo, holokavst je zločin brez primere, vendar moji predniki s Hitlerjem, nacionalsocializmom in holokavstom niso imeli nič.
Da je bil sin bogatega trgovca je splošno znano, da pa se je v najstniških letih od svojih dokaj razpuščenih kolegov razlikoval v glavnem le po organizacijskih sposobnostih in globljim doživljanjem pa malo vemo. Še manj je znano, da je sanjal o viteški časti in se je, tudi zaradi pričakovane slave, med uporom proti odsotnemu asiškemu graščaku udeležil rušenja njegovega gradu
Prav ta čas prihaja na tržišče težko pričakovana knjiga Alaina Besançona Zlo stoletja. Prebrati bi jo morali vsi, saj govori, čeprav z motrenjem totalitarne preteklosti, o naši prihodnosti. Prihodnosti pa v tem, kar gledamo okrog sebe v polju kulturnopolitičnega, prav gotovo ni. Če pogledamo politični vrh, vidimo zavestno naslanjanje na jugo-boljševizem – od vsakršnega agitpropa do nikakršne gospodarske politike.
»Košarka, igra fantov z novomeških cest …« To je himna, ki so jo nekoč prepevali navijači novomeških košarkarjev. Pozna jo tudi Tomaž Domicelj. Besedilo se namreč poje na melodijo njegove Jamajke, zaradi česar je od … Beri dalje
V društvu Evropska Slovenija opozarjamo na ustavnopravno in z vidika profesionalne sodniške etike sporno ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča, gospoda Branka Masleše, na nedavnih Dnevih slovenskega sodstva. Gospod Masleša je nastop na omenjenem dogodku izrabil predvsem … Beri dalje
V soboto 7. junija so se ljudje že petindvajsetič zbrali na spravni slovesnosti za po vojni pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem Rogu. V marsikoga pa je spet zajedlo vprašanje: „Kje so mladi? Kje so mlade družine? Saj v Sloveniji praktično ni družine, ki je ne bi na tak ali drugačen način zaznamovala druga svetovna vojna…“ Lahko si postavimo vprašanje, ali nam ni mar za usode naših prednikov? Še sploh tistih, ki niti človeku primernega groba nimajo?
Z univerzitetnimi profesorji na vodilnih položajih v politiki imamo pri nas obilo izkušenj. Saj nam ni treba naštevati vseh profesorjev, ki smo jih imeli na čelu ministrstev, kajne? Slovenci jih radi sprejmemo tudi kot voditelje. Če zna človek lepo predavati, voditi raziskavo, če zna napisati članek za strokovno revijo, … bo znal pa tudi voditi in upravljati eno od ministrstev, ki tako in tako deluje samo od sebe. Kakšne voditeljske sposobnosti ima Miro Cerar?
Žal je občutek zmagovitosti vselej kratkotrajen, kar je seveda logično. Zmagovito mentaliteto je treba potrjevati z vedno novimi dosežki. V nasprotnem primeru navdušenje pade in že spet tonemo v povprečnosti. In tukaj je Slovenija zelo pogosto hudo pomanjkljiva. Posamezniki so sicer res lahko svetla izjema, miselnost slovenskega človeka pa je večkrat povprečna.
Pravzaprav je bil izid binkoštnega referenduma znan že na tisti ne docela ugotovljivi točki v bližnji preteklosti, ko je uspelo na vladanje v glavnem aboniranim skupinam Slovenke in Slovence dokončno prepričati, da nima spraševanje o preteklosti nikoli in v nobenem primeru nič opraviti s tolikokrat prežvekovanim nujnim pogledom v prihodnost.
Nenavaden in hkrati izviren naslov monografije primorskega novinarja in publicista Tina Mamića (1972) verjetno ne bi bil razumljiv, če ga ne bi dopolnjeval podnaslov »Kolumne izpod Čavna«. Za tiste, ki ne veste: Čaven je hrib … Beri dalje
Homilija na binkoštno nedeljo Verjetno se vam ne bo težko postaviti v vlogo staršev, ki so ogromno svoje volje in energije položili v vzgojo svojih otrok. Naučili ste jih ogromno stvari, čeprav veste, da jih … Beri dalje
Pogost razlog za splav je, da dekleta niso prepričana, če bodo ostala s fantom oz. ali si tega sploh želijo. Mnogo otrok mora kmalu po spočetju umreti zaradi družbene klime, ki mlada dekleta z otrokom odriva na obrobje in jih gleda postrani. Kdor to dela, je soodgovoren za marsikateri splav. Prenehajmo s tem.
Vsakoletni binkoštni praznik je tudi priložnost za izpraševanje vesti. Namreč o tem, kakšno in kolikšno vlogo igra Sveti Duh v mojem življenju. Opažam namreč, da se po cerkvah o Svetem Duhu še kar veliko govori, … Beri dalje
Elektrogospodarstvo je eden od temeljev zdravega in uspešnega razvoja gospodarstva, zato je ena od pomembnih nalog države, oblikovati trdna pravila za izpolnitev tega poslanstva. Menim, da naša država tega ne zmore!
»Ne bom te zatajil,« je bil prepričan Peter. Pa ga je trikrat! Ne bom te zatajil, obljubljamo, potem pa damo svoj glas tistim, ki »tolerirajo« neplačevanje delavcev. Ne bom te zatajil, potem pa odobravamo umor nerojenih otrok.
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste razočarali svoje sodelavce ali prijatelje? Ste bili ob spoznanju, da ste razočarali njih, razočarani tudi sami? So vas tudi oni že kdaj razočarali?