Svet slovenskih organizacij je z začudenjem sprejel v vednost stališče odv. Rada Raceta, nekdanjega predsednika upravnega odbora DZP, ki je v nedeljskem intervjuju za Primorski dnevnik ocenil, da “SSO ni nikoli bil krovna organizacija, saj je skrbel za ozek krog ljudi, kar je skregano s pojmom krovnosti”. Izjava odv. Raceta je toliko bolj vredna obžalovanja, saj poleg tega, da skoraj meji na obrekovanje, tudi udriha po slovenskem medijskem prostoru v Furlanija – Julijska krajina (FJK), kjer bi morali, po njegovem mnenju, razen Primorskega in RAI, ukiniti vse druge medije.
Morda se je odv. Race pustil preveč vplivati od sedanjega medijskega nastopanja vsedržavnih politikov ali pa je še vedno pod vplivom enoumnega razmišljanja, ki je ves povojni čas negativno krojil tudi življenje slovenske narodne skupnosti v FJK in njene civilne družbe, kjer je bila SKGZ in njene organizacije privilegirane (NAŠI), vsi ostali pa zapostavljeni (VAŠI). Ali pa je mogoče to napoved njegovega programa v luči prevzema kake druge visoke vodstvene funkcije v civilni družbi oziroma krovni organiziranosti. Gotovo pa je, da odv. Race ne pozna povojne zgodovine in okoliščin, v katerih so delovali organizacije in društva, ki so danes v sklopu SSO-ja, kot tudi ne vsa prizadevanja tistih medijev, ki bi jih rad on ukinil, da bi manjšinski in tudi vseslovenski medijski prostor ohranil prepotrebno pluralnost.
Za Svet slovenskih organizacij je nedeljski intervju zelo slaba popotnica, ki splošno vzdušje med Slovenci v FJK še dodatno otežkoča. Ustvarjati take napetosti in potem predlagati volitve v manjšini pa je skregano z zdravo pametjo. SSO ne nasprotuje volitvam v manjšini, ne more pa si predstavljati, da bi tako pomemben dogodek pripravljali in izvajali v zaostrenih okoliščinah. Med drugim naj spomnimo, da je take volitve v 90. letih že ponudila stranka Slovenske skupnosti, a takrat očitno niso bile v interesu ne SKGZ ne vsem tistim Slovencem, ki so bili vključeni v italijanske stranke. Zakaj so se sedaj mnenja spremenila, bi bilo tudi zanimivo izvedeti.
Svet slovenskih organizacij se noče izmikati potrebi po reformah v naši sredi. Vendar ne vidi rešitev v pristopu, ki ga je predstavil odv. Rado Race. Od vsega začetka je SSO zagovarjal sodelovanje pri iskanju reform, saj je to v duhu demokratičnega pristopa in ne v odločanju od zgoraj. Da je bilo to tako, zgovorno kažejo primeri glasbenega šolstva: SSO je bil na stališču, da se GM in SCGV Emil Komel dogovorita ter porazdelita delovanje, tako da bi GM imela Tržaško in Videmsko, SCGV Emil Komel pa Goriško. Sodelovanje smo iskali pri imenovanju vodstev skupnih organizacij, žal se je v večini primerov izteklo kot na žalostni predstavi, ki smo jo gledali februarja meseca pri Slovenskem stalnem gledališču. Da o medijskih gonjah proti SSO-ju in njegovemu predsedniku, ki jih je dopuščal Primorski dnevnik, niti ne govorimo. Lahko le ugotavljamo, da so bila pokopana vsa upanja, ki so se porodila v obdobju prejšnjega uredništva, ko je zares izgledalo, da bi naš edini slovenski dnevnik šel na pot manjšinskega papirnatega medija.
Svet slovenskih organizacij ne potrebuje ocen odv. Raceta, saj krovnost organizacije dokazujejo članice s svojimi programi in več kot polstoletnim neprekinjenim delovanjem. Nismo 60-milijonska skupnost, smo narodna skupnost, za katero je dragocena vsaka stvarnost, ki tako ali drugače dela, da bi se slovenska beseda še govorila in bi bila slovenska narodna zavest še izpričana, kot so si to želeli vsi tisti, ki so se uprli totalitarnim režimom ter za svobodo, pravičnost in enakopravnost žrtvovali tudi lastna življenja.
Za Izvršni odbor SSO
Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
