Delo urednikov v medijih in založbah je zelo pomembno, čeprav je skrito pred očmi javnosti. Imena in priimki urednikov pridejo na dan več ali manj samo ob nehotenih ali pa zrežiranih napakah in težavah. Nekoliko … Beri dalje
Spremljamo vesti o napovedani stavki zdravnikov, shizofrenijo vlade ter »županovanja« mestne občine Ljubljane. In kdo je za to najbolj kriv. Moje mnenje je, da ste za to najbolj krivi mediji, vsi po vrsti, od leve … Beri dalje
Izpostaviti pa je treba še načelo pravičnosti, namreč da so sogovorniki v razpravi obravnavani spoštljivo, da jih ne prekinjajo, če rečejo nekaj, kar uredniku ne ustreza, ker ni naloga novinarja, da nekoga uniči. Tukaj je povsem vseeno, ali je oseba simpatična ali ne. Njegova naloga pa je seveda, da vse sodelujoče v razpravi kontroverzno, tudi ostro sprašuje.
Čestitke, dr. Robert Golob, za volilni uspeh – kljub izdatni pomoči medijev in globoke države. Vaše zadnje javne izjave zahtevajo dodatna pojasnila, ki jih kot državljan Slovenije in član civilne družbe od vas kot nove … Beri dalje
Dva dni po državni proslavi ob 30-letnici države v Ljubljani sem pričakoval kakšno poročanje o tem dogodku, saj so bili 25. junija tam vidni politiki iz vseh sosednjih držav. Ampak ignoranca našega praznika s strani ARD me ni niti tako presenetila kot poročanje o velikem zatiranju svobode v Sloveniji.
Dejanski pokrovitelj donatorske akcije za STA je bila tranzicijska levica s svojimi botri. Objavili so, da so preko sms in drugih donacij zbrali skoraj dvesto tisoč evrov, a tem številkam ne moremo verjeti na lepe oči. realen pokazatelj donatorske akcije bi bila objava t. i. velikih donatorjev, torej vseh, ki so darovali več kot sto evrov.
Pri nas se že odprto govori, da so nemški novinarji za svoje usluge plačani, saj je slovenskim državljanom znano, da nekdanji komunisti, ki so si pridobili veliko finančno moč, rešujejo svoje probleme s korupcijo.
Če so bili mediji pregovorno psi čuvaji državljanov pred oblastjo, so sedaj postali popadljivi šakali, ki ne izbirajo žrtev, ker jih sla po krvi žene vedno naprej. Sprejetje načela: slaba novica je najboljša novica, je postalo pogubno vodilo slehernega resnega žurnalizma.
Viktor Meier, novinar, publicist in zgodovinar švicarskega rodu, dolgoletni dunajski dopisnik Neue Zuricher Zeitung in kasneje Franfurter Allgemeine Zeitung, je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja na nemškem govornem območju nepresežen pojem vrhunskega žurnalističnega pokrivanja območja nekdanje Jugoslavije in po njenem neslavnem propadu njenih naslednic.
Slovenski medijski prostor in domnevno zatiranje novinarjev so se znašli v neverjetni polemiki v tujih časopisih. Očitno je, da v tujini sploh nimajo pojma o resničnem stanju v slovenskem medijskem prostoru, ki je zelo specifičen, sicer bi poročali veliko bolj objektivno.
»Kolikor gre za množico, razumem to zelo dobro … V resnici se daje voditi samo in edino sugestiji! Če mi daste v roke časnike, radio, filmsko industrijo in morda še nekaj drugih kulturnih pripomočkov, se vam zavežem, da v nekaj letih … naredim iz ljudi ljudožerce!«
Zdaj nasprotniki Vlade ne zanikajo več problematičnosti virusa, menijo zgolj to, da je Vladno komuniciranje ukrepov neustrezno. Zadnje dni levica trdi, da sicer virusa ne zanika in da se tudi načeloma strinja z uvedenimi ukrepi … Beri dalje
Videoposnetek petja Zdravljice na spontani slovesnosti pred Narodnim domom, ki so ga objavili, je v nekaj dneh doživel več kot šestdeset tisoč ogledov, delilo pa ga je več kot tristo ljudi, med njimi tudi več znanih politikov iz matične Slovenije. To samo priča o tem, kaj nas zares združuje!
Novi svetnik Programskega sveta RTV Slovenija je na zadnji seji zelo prepričljivo govoril o problemu negativne vzgoje, ki jo izvajajo mediji z zavajanjem in spodbujanjem sovraštva pri mladih. Predstavil je primer dveh mladih demonstrantk, ki … Beri dalje
V zadnjem mesecu je Časnik postal dobesedno slaven. Zanj je le malo po deseti obletnici nastanka (ne sicer v hudo pozitivnem kontekstu) slišalo več ljudi kot kadar koli prej. To me kot njegovega dolgoletnega sodelavca, … Beri dalje
Janez Janša: “Nikoli ne vprašajo, kako se počutijo žrtve njihovih medijskih umorov in njihove družine. Od njih javno obsojeni in oblateni in medijsko umorjeni, še preden so se sodni postopki sploh začeli”
Prosto po Kučanu nam je dovoljeno sanjati, a zelo kratko. Lahko gremo s kolesom po prelepi Sloveniji, dokler nam »aferaši« in »zgagaši« že po prvih kilometrih ne zamorijo dneva z vsemi svojimi in kolektivnimi frustracijami.
Nekdanji novinarski kolegi: ste pustili vladi vsaj deset dni, kaj šele sto dni, da bi mirno pripravila ukrepe? Prve minute, prvi ukrepi so bili obstreljevani z največjim topovi tistih, ki bi bili veseli, da puška v koruzi ne bi rjavela. To ni novinarstvo, to so manipulacije brez etike!
V slovenski medijski in publicistični folklori velja, da je vse, kar ni izrazito levo in revolucionarno, desno, zaostalo in celo fašistično; kar pomeni, da je – vse, kar ni levo in revolucionarno – treba onemogočiti, zatreti, kaznovati, bognedaj obdariti z enakopravnim obravnavanjem.
Naše prve bojne črte so v zdravstvu, policiji, civilni zaščiti, domovih za ostarele, trgovinah, na ministrstvih in še kje. Vsak, ki požrtvovalno prihaja na svoje delovno mesto, ali se samoizolira, da zaščiti svoje domače, ki naredi še nekaj več, kakor je dolžan, je junak in ima naše spoštovanje in občudovanje.