
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?
Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.
Jezus pomaga po ljudeh
Verjamem, da mi je kljub vsem zgoraj navedenim samostalnikom Jezus že kdaj pomagal. Tudi pred dvema letoma, ko sem pristal na pljučnem oddelku. Ampak poleg Jezusa in molitve so mi pomagali prijazni zdravniki in medicinske sestre. No ja, ena od slednjih je bila bolj primerna za zaporniško paznico kot za medicinsko sestro, samo zaradi tega ni celo zdravstvo za v arest. In če smo že pri Jezusu in ventilatorjih, če mene vprašate, raje odidem k Jezusu, kot pa da pridem v roke zdravniku, ki ima težave z Jezusom, čeprav razpolaga z zadnjim modelom ventilatorja, s katerim bi me lahko prebudil nazaj v to noro Slovenijo. Naj ponovim, v to noro Slovenijo, kajti takšnega avtodestruktivizma oziroma samouničevanja, kot smo mu priče v tej koronakrizi, ni videti daleč okrog po Evropi.
Brez dokazov proti Počivalšku in Janši
Gledal sem znamenite Tarče, poslušal nekaj poročil, ne vseh, ker bi se mi zmešalo. Prebral dovolj člankov in intervjujev, da imam vsaj približno sliko vsega, kar se dogaja. Po praznikih sem z velikim zanimanjem in pozorno prebral intervju z Galetom na 24 ur. Sodeč po naslovu, naj bi razkril podrobnosti in nova imena. Vmes pa ni pozabil odstavljati vlade. V vseh dosedanjih pogromih proti Počivalšku in seveda Janši še nihče ni prišel z dokazom, da se je kdo iz Vlade okoristil. To bi naj dokazale službe, kot sta računsko sodišče in parlamentarna komisija, ki se bo posvetila celotni zgodbi. Ampak do danes še nihče ni prišel niti z enim samim dokazom o vojnem dobičkarstvu, ki naj bi se dogajalo v vladnih vrstah v času koronakrize.
Vzporednice s prodajo orožja iz časa osamosvojitve so na dnevnem redu, kljub temu da tudi iz tiste medijske propagande nikoli ni bilo nič. Prijelo pa se je! Vsaj za eno tretjino državljanov je Janša ostal kriminaliziran do danes in bo verjetno do smrti – za tiste, ki imajo medije za božanstvo.
O čem pripovedujejo najnovejše zgodbe?
Poglejmo nekaj teh novejših zgodb iz drugega zornega kota, to nam dopušča demokratična in svobodna država, četudi nisem med biciklisti, kot nisem bil med kockarji. Upam, da bo tako ostalo, ker če pridejo biciklisti na oblast, bomo spet padli v razredni sistem, v katerem so eni več, drugi smo manj vredni, še posebej če smrdimo po zasebnem.
Začnimo s Toninovo mamo. Nekaj tednov je bila glavna medijska zvezda, ker je v službi v nepravi firmi. Na začetku Tarče, v kateri je Tonin skoraj celo uro kot kup nesreče čakal na prvo besedo, so njeno sliko zavrteli v prispevku, ki je seveda pred tem bil visoko profesionalno, avtonomno in svobodno ter neodvisno novinarsko pripravljen. Ko se je po premoru ga. Erika (tako jo kličejo vsi, saj so očitno z njo skupaj krave pasli) le spomnila, da ima tudi obrambnega ministra v studiu, mu je skakala v besedo, medtem ko je mirno poslušala kronsko pričo »mercedes ventilatorjev«, zdravnika Knaflja.
Kaj veliko več Toninu kot obraniti mamo ni uspelo. Od Galeta pa je le izsilil, da je dahnil veliki NE, kar zadeva lobiranje, tako s Toninove kot z mamine strani. Na ta, trenutno za osrednjo slovensko medijsko institucijo najbolj verodostojen razGal(j)e(n) Ne smo čakali nekaj tednov. Koliko mesecev bomo potrebovali še za kakšne druge NE?
Vsi, ki se po domače pogovarjajo z go. Eriko, bodo poskrbeli, da se bo mantra respiratorne korupcije vrtela v poletje in še čez, vse do volitev, kadarkoli že bodo. Glej ga zlomka, v Odmevih v ponedeljek zvečer (4. maja) je eden od zgagarskih novinarjev Primož Cirman to že napovedal.
Dvojna merila
In če smo že pri sorodstvenih zvezah in potencialni korupciji, je za novinarske vrste čisto normalno in logično, da se gospa Mojca Pašek Šetinc deklarira za neodvisno novinarko, čeprav je soproga gospoda Mileta Šetinca, medijskega vplivneža, čigar oče je bil ena od osrednjih partijskih figur po zadnji ideološki čistki pred Titovo in Kardeljevo smrtjo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Partijsko krvno sorodstvo v Sloveniji ni korupcijski problem, čeprav je med njimi nepotizma, da te kap. Vse, kar delajo Janša in vsi okrog njega, pa je v principu koruptivno.
Strici in tete pred prejšnjimi volitvami v gostilnah postavljali kandidate za najvišje funkcije v državi
Da imamo sedaj vlado, ki ustreza volilnim rezultatom, in da smo prej imeli vlado, ki je bila predvsem rezultat medijskega konstruiranja novih obrazov, nekaterim pri nacionalnem mediju ni jasno. Ne vem, od kdaj velja pravilo, da so mediji kot četrta veja oblasti poklicani za iskanje novih mandatarjev. Sedanja vlada še sto dni nima za sabo, pa smo tako na nacionalki kot drugod zvedeli za dva potencialna mandatarja, ki bi bila po meri nekaterih iz novinarskega ceha. Najprej je to postal Čeferin in za njim Lenarčič.
Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja? Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV.
Ne mika ga slovensko politično močvirje
A vrnimo se k Čeferinu. Gospod Tonin je javno povedal, da se je osebno obrnil za pomoč na Čeferina, Pečečnika in Škrabca. Ko se je kot posrednik pojavil Čeferin, je postal čez noč medijski junak in kandidat za mandatarja. A kolikor vemo, se je tudi on obrnil na nekega obskurnega kitajskega tajkuna, ki ima povrh še zanimivo ime Jack. Če pa je kdo drug posredoval kakšno zvezo, recimo Peterle, Podobnik, Godčeva ali še huje, sama Janševa soproga, gospa Urška Bačovnik Janša, pa je to že sumljivo koruptivno. Gospod Čeferin si je v trenutku, ko maske še sploh niso prišle v Slovenijo, prislužil malodane zlati znak za zasluge, vsi drugi pa so lopovi in barabe s Pečečnikom na čelu, ki v kamero pove, da se je oprema dobesedno kradla.
In kdo bo izstavil račun velikim in močnim, ki so preplačali opremo z letali vred, ker mali in šibki lahko brez škode umirajo. Nihče! Ker je to globalna igra, v kateri bogatijo vsi Jacki.
V tej umazani igri mask in ventilatorjev ter respiratorjev pa kronska priča koruptivnosti, gospod Gale svoj intervju začne s petletnim programom Zavoda za državne rezerve. Vemo, kdo je prakticiral petletke in kam je tista država zavozila. Mene pomanjkanje ustrezne opreme v rezervah bolj spominja na prazna skladišča orožja Teritorialne obrambe pred osamosvojitveno vojno. Te vzporednice nikakor ne boste niti slišali niti brali, ker ni v sozvočju z medijskim načrtom za rušenje aktualne vlade za vsako ceno in z vsemi sredstvi.
Tudi drugod so informacije dirigirane
V teh časih sem pogledal tudi kakšno kritično diskusijo na avstrijski, nemški in italijanski televiziji. Vsi imajo in imamo veliko vprašanj, na katera bomo odgovore dobili s časom. Tako je vedno bilo in bo. Ker so tudi svetovne informacije filtrirane in dirigirane. Če del slovenskega novinarstva in biciklizma res misli, da ima Janša po vseh skonstruiranih aferah zoper sebe tako kratek domet, da bi se okoriščal z epidemično krizo, potem je z intelektualno in duhovno kulturo teh ljudi nekaj globoko narobe, začenši pri tisti akademski eliti, ki je že pred epidemijo in med njo razglašala nevarnost prihodnje diktature. Zdaj pa so aktivirali celo mednarodno javnost in svoje ideološke prijatelje, ki se v Sloveniji pustijo informirati od g. Vezjaka in consortes.
Pač ne znajo drugače
Mi je pa popolnoma jasno, da tisti, ki so ostali brez skalpa po Depali vasi, po orožarski aferi, po aferi helikopter, po Patriji, po kockah in ne vem čem vse, pač ne morejo iz svoje kože, ker jo krpajo z novimi in novimi aferami, da tako vzdržujejo svoj »prav« in svoje miselno obzorje. In ti ljudje ne bodo nikoli sprejeli in priznali, da je pač Janšo zgodovina naplavila v najbolj ključnih momentih novejše slovenske zgodovine, in to s pozitivnim izidom.
Prosto po Kučanu nam je dovoljeno sanjati, a zelo kratko. Lahko gremo s kolesom po prelepi Sloveniji, dokler nam »aferaši« in »zgagaši« že po prvih kilometrih ne zamorijo dneva z vsemi svojimi in kolektivnimi frustracijami.