Mohamed je postal Jožef

Joseph Fadelle, foto: gloria.tv.
Joseph Fadelle, foto: gloria.tv.

Nedavno sem se pogovarjala z nekim duhovnikom, kaj je najboljše darilo za birmo. „Ne maram podarjati nobenih lovilcev prahu!“ je zatrdil. „Zato razne knjige razen Svetega pisma ne pridejo v poštev.“ Ljudje razmišljamo različno. Drugi duhovnik je vsem svojim birmancem podaril knjigo, ob kateri sem se zamislila, in utemeljil: „To bodo vsaj prebrali. Če ne birmanec, pa njegova mama. Bere se kot kriminalka, a zgodba je zelo močna.“

Da, zgodba je zelo močna. Pravzaprav na čase celo preveč, tako da ni težko zapasti v skušnjavo, da ne bi vsega skupaj sprejeli kot filmski scenarij – čeprav je avtor vse opisano resnično doživel. Toda že uvod, ki nas vrže v sredino dogajanja, nas spravi iz tira: zakaj stric Karim in pripovedovalčevi bratje z revolverjem merijo v svojega sorodnika? Zakaj omenjajo Kristusa? „Menda poznaš zakon. Proti tebi je izrečena fatva. Pravi, da te moramo ubiti, če se ne spreobrneš v dobrega muslimana, kakršen si bil nekoč, kakršni smo mi!“ Biti v smrtni nevarnosti zaradi Kristusa, krščanske vere? Tega nismo vajeni. Mogoče nas obide tesnoba. „Postal sem kristjan in moje življenje se je spremenilo,“ piše avtor. „Poti nazaj ni bilo več. (…) Niso me slišali. Mislili so, da bodo to težavo rešili z denarjem. Le dovolj bi ga moralo biti. Toda njihovi poskusi so naleteli na gluha ušesa: nisem hotel biti musliman. Zanje sem bil odpadnik.“

Počasi se nam začne razkrivati zgodba muslimana, ki postane kristjan. Dogodki, ki so ga pripeljali do spreobrnjenja, so pravzaprav zelo zabavni. Mladi Iračan Mohamed izhaja iz vplivne in bogate šiitske družine. Kot očetov ljubljenec in naslednik ima vse, kar si poželi – šole ne potrebuje, uživa številne privilegije pred brati in sestrami, v vojsko mu ni treba, ker mu oče priskrbi ponarejene dokumente in plačuje za molk … dokler se nekega dne stvari ne zasučejo drugače in mladi dedič mora k vojakom, kjer mu na njegovo grozo dodelijo sobo s kristjanom. Ko se s tem sprijazni, sprejme kot svoje poslanstvo, da ga spreobrne v muslimana. In vendar se zgodi obratno – mladi Mohamed spozna Jezusa in na vso moč zahrepeni po njem. Kar se tiče zabavnosti, se zgodba tu konča, kajti kot pomemben član pravoverne šiitske družine ne more pričakovati drugega kot preganjanje in kazen. Strah pred muslimanskimi vohuni je tako velik, da ga tudi iraški kristjani nočejo niti videti. Ne more se osvoboditi izpod očetove oblasti, tudi ko se poroči. Ko mu po šestih letih vendarle uspe priti do duhovnika, ki ga je pripravljen poslušati, mu ta svetuje, naj zbeži iz Iraka – kar je z ženo in dvema otrokoma v močno zastraženi državi vse prej kot enostavno.

Mladi Mohamed je zaradi krščanske vere veliko pretrpel, a vse opisuje stvarno in brez pretiranih čustev. Ne dela se heroja, ampak na iskren način opisuje strah, ki ga je občutil ob mučenju in negotovosti. Pravzaprav toliko pretrpi, da je to za bralca včasih že preveč in mu kratkomalo noče več verjeti, da je to lahko res. Kako je mogoče, da ni klonil? Pa vendar je avtor knjige v nekem intervjuju dejal, da bi bil za Jezusa Kristusa pripravljen pretrpeti še več. Trditev, ki bralcu odprtega duha ne bo dala miru, tudi ko bo knjigo odložil.

Zgodba, kakršna je tale, nima roka uporabe. Bolj kot lovilec za prah služi dviganju prahu, saj temeljito pretrese bralčev odnos do njegove vere v Jezusa Kristusa.

Pripis uredništva: Knjigo Josepha Fadelle Cena, ki sem jo plačal, ki je izšla pri Založbi Emanuel, lahko naročite na Časniku.