Vsak človek ima – ali pa še bo imel – zgodbo svojega poklica. In kako čudovito je, da je prav vsaka taka zgodba unikatna in da smo si ljudje po okusih in interesih tako zelo … Beri dalje
V prejšnjem prispevku smo pokazali stanje in trende na ravni osebne vernosti. V zadnjih desetletjih je v Sloveniji in večjem delu zahodne civilizacije po eni strani prišlo do upada večine izrazov krščanske vernosti, po drugi … Beri dalje
Zadnja leta je vse pogosteje opaziti, da se večina duhovnih nagovorov na slovesnostih, ki so povezane z masakrom kristjanov od leta 1941 naprej, praviloma zoži v osrednjo misel, da je treba odpustiti. Odpuščanje je pojem, povezan s plemenitostjo, in težko je zastaviti besedo proti njemu. Podobno kot je to pri propagandi za dialog, za širino, za odprtost. Vse te besede sodijo v sklop sodobne laiške dogmatike, ki je pospremljena z neizprosno prisilo – daleč od širine in dialoga.
Največji problem, ki si ga Tolkien zastavi v okviru moralnega zemljevida v Hobitu, je prekomerno poželenje po bogastvu. Problem poželenja, ki je koren večine zla, ugotavlja Devin Brown v knjigi Hobit – neizrečeno krščansko sporočilo, se dotika vseh … Beri dalje
Tomaš Sedlaček je bil pri štirindvajsetih letih že svetovalec češkega predsednika Vaclava Havla, kasneje je še sodeloval s češko vlado ter postal uveljavljen mednarodni ekonomist in priljubljen medijski obraz. Njegova knjiga Ekonomija dobrega in zla je postala mednarodni hit. Danes je pri 37 letih njegov CV dolg že približno toliko kot kak roman. Njegov pogled na svet pa osnovan na tako nevsakdanjih, a dobro zakoličenih tezah, da bi vsaka institucionalna scenografija za intervju bila povsem odveč.
Ustavno zagotovljena svoboda izobraževanja, kot pojasnjuje pritrdilno ločeno mnenje, po naravi stvari zato izhaja iz posameznikove svobode. Iz svobode, da izbere, v kateri šoli, zasebni ali javni, se bo izobraževal, ne pa iz zakonodajalčeve volje, da namesto njega izbiro opravi sam in ga s tem, četudi posredno, sili k vpisu na javne šole. S tem so v bistvenem ovrženi pomisleki iz odklonilnih ločenih mnenj in mnogih nasprotnikov zasebnega šolstva.
V nedeljo je praznoval devetdeseti rojstni dan msgr. Dušan Jakomin, primorski duhovnik, ki celo življenje opravlja duhovniško službo na Tržaškem. Gospod je eden tistih, za katere lahko rečem, da so vse svoje talente in darove … Beri dalje
Neprijazno je govoriti o svobodi govora tako kmalu po pokolu novinarjev in nič krivih nakupovalcev v Parizu. Vseeno bom tvegal, da me bo površen ali zadrt bralec označil za sovražnika sodobnih svoboščin ali celo zagovornika … Beri dalje
Novinarji so redkokdaj deležni cenzure, tudi samocenzure je verjetno zelo malo. Novinarjev, ki bi jih oblast želela cenzurirati, skoraj ni več, novinarjev, ki bi se zatekali k samocenzuri, pa tudi več ali manj ni. Večino “cenzorskega” dela je med izobraževalnim procesom že opravila Fakulteta za družbene vede. Ostalo pa naredi še čredni nagon med novinarji.
Mediji in politika so si bili po nedavnem napadu na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo enotni, da napad ne zahteva skupnega boja proti veri (islamu), temveč boj proti terorizmu. Pri terorizmu gre za obsežno obliko … Beri dalje
Praznični dnevi s svojo bleščavostjo in očarljivostjo so za nami. Tisoče utripajočih ali mirno svetlečih lučk je pospravljenih v škatle in skladišča, življenje se je vrnilo v tirnice vsakdanjosti, v katerih ostaja spomin na pretekle … Beri dalje
Islamizem je svetovni proces, saj njegovi borci prihajajo iz okoli 100 držav, več tisoč borcev tudi iz držav EU, nekaj tudi iz Slovenije. Pred Božičem, 16. decembra 2014, smo bili priča pokolu 132 nedolžnih otrok … Beri dalje
Pogled, zaskrbljenost in delovanje NSi so usmerjena izrazito v prihodnost, medtem ko je SDS zazrta bolj (predvsem, najprej?) v preteklost. Saj se tudi jaz strinjam, da brez razčiščevanja (očiščenja) preteklosti ni možno graditi obetavne prihodnosti. Se pa očitno razlikujemo (le) v stopnji intenzivnosti, kako daleč nazaj in kako dosledno je treba opraviti s preteklimi grehi.
V dneh po tragediji v Franciji mi je pisal moj sodelavec in prijatelj Yves, še vedno v šoku zaradi nesmiselnega pokola v Parizu. Seveda sem mu izrekel svojo podporo in obsodil nepojmljivi izbruh nasilja; tega … Beri dalje
Pritiski in diskvalifikacije ter pravcate grožnje zagovornikov ubijanja nekoristnih in nezaželenih (kdo spada v ti kategoriji seveda odločajo popolnoma samovoljni tisti, ki se jih hočejo znebiti) na zagovornike življenja in spoštovanja drugega postajajo nevzdržni. Najprej gre za prefinjeno oblikovanje javnega mnenja skozi običajne medijsko-šolske kanale. Čedalje bolj pa se pojavlja tudi zakonodajni pritisk, ki izrecno prepoveduje ugovor vesti zdravnikom.
Da so ljudje ob medijskem poročanju ob referendumu na Hrvaškem zbegani, je jasno, saj mediji govorijo eno, ljudje iz svoje izkušnje doživljajo drugo, svet okoli njih pa je nestabilen. Mediji, katerih vpliv je odločilen, na tak način ustvarjajo neko novo resničnost, ki počasi postaja dejanska resničnost. A za kako dolgo? Iz zgodovine vidimo, da so bile takšne pobude dejansko muhe enodnevnice, ki jih je čas preživel, kar se bo zgodilo tudi tokrat.
Prav bi bilo, da bi tudi svetovni mediji podpirali in zaživeli drugačen koncept svobode govora, kjer v prvi vrsti štejejo odgovornost do obličja drugega, spoštovanje, sočutje in prizadevanje za dobro. Že v sredo, ob izidu nove številke Charlie Hebdo, bomo morda lahko doživeli spremembo. Gérard Biard, pomočnik pokojnega urednika, si želi številke, »ki bi bila, v narekovajih rečeno, normalna.«
Nekoč so krščevali tako, da človeka niso samo oblili z vodo, temveč so se ljudje v vodo potopili. Veliko pomembne simbolike je v tem. Veliko človeškega. Preden so se dali krstiti, so ljudje potonili, težki … Beri dalje
Rusija in ruski rubelj doživljata največje pretrese po začetku svetovne gospodarske krize v letu 2008. Inflacija se v Rusiji po statističnih podatkih nahaja pri 11,4 %. Seveda je vprašanje kakšna je realna inflacija, ki jo … Beri dalje
Jurij Paljk je vedno svež in sočen, pa čeprav so njegovi zapisi nastali že pred desetletjem in več. Paljk ima neverjetno globoko razvit čut do človeka in za človečnost. Zdi se mi, da če se z ljudmi ne bi mogel pogovarjati, bi zelo trpel, počutil bi se, kot da ni človek, čigar bistvo je prav pogovor, ki je čudovit božji dar. Skratka, Paljk ne more drugače, kot da sogovornika neprestano gleda v oči, ker ga želi spoznati do obisti in se z njim spoprijateljiti.