Nenehno spoznavam, da je človekoljubje v Sloveniji očitno prepovedano. Človekoljubje, ki je pogoj demokracije in ravnovesja z zakonitostmi stvarstva in vrednotami. Temeljni vzrok te nečloveškosti je naš barbarski odnos do neupravičeno, brez sodnega postopka, na grozljiv način in v času miru pobitih več kot 100.000 ljudi. Barbarski zato, ker jih nočemo civilizacijsko pokopati in ker nimamo iskrenega obžalovanja do tega genocidnega pomora.
Pred dobrim letom dni decembra so na Hrvaškem imeli referendum o zapisu pomena zakonske zveze v ustavo. Referendumsko vprašanje glede tega je bilo povsem nedvoumno. Pa vendar je bilo iz prispevkov večine medijev videti, kot da tega referenduma ni bilo, ampak, da se je odvijal nek povsem drug referendum.
Trenutek, ko pariške ulice še smrdijo po smodniku in je kri žrtev na stenah uredništva tednika Charlie Hebdo še sveža. Nas pa prevevata globoka žalost in zgroženost spričo nasilnega sovraštva, ki ga širijo zamaskirani napadalci. Poboj novinarjev in policistov, sredi evropskega velemesta in pri belem dnevu, na zavest Evropejcev deluje podobno, kot je napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon deloval na Američane.
Nedavno se je v Sloveniji pojavila peticija z naslovom Preprečite razprodajo, s katero nameravajo njeni pobudniki zaustaviti proces prodajanja državnega deleža v petnajstih podjetij, ki je oziroma še bo stekel. Prodaja nekaterih podjetij je že v sklepni fazi izbora ponudnikov. Po vsebini je peticija ideološki pamflet, v katerem se pobudniki sklicujejo na izvor lastnine in razširjajo strah pred novimi lastniki.
Prodaji Mercatorja nenaklonjeni novinarji so se zgražali nad tem, da naj bi bančna skupina Unicredit zaradi svoje izpostavljenosti do Agrokorja podpirala prevzem Mercatorja s strani hrvaškega tekmeca. Ne vem, ali je takšna podpora res obstajala, … Beri dalje
Še je pravica na svetu, je danes zavzdihnil eden od staršev, ki ima otroka na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Gre za reakcijo ob odločitvi Ustavnega sodišča glede financiranja določenega osnovnošolskega izobraževanja, ki je bilo do zdaj le 85 odstotno. Starši, ki smo vpisali otroke v Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, smo že pred vpisom vedeli, da je položaj šoloobveznih učencev v zasebnih šolah v bistvenem primerljiv s položajem šoloobveznih učencev v javnih šolah. Razen v financiranju.
V nedavnem intervjuju je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina kot največjo nevarnost v Sloveniji izpostavil nasilno rekatolizacijo, se pravi katoliško Cerkev, ki se ji je po vrhu vsega po osamosvojitvi vrnilo premoženje, ki ni bilo nikdar njeno.
Božič, jaslice, lučke vsepovsod. Božič je praznik luči. Rodil se je Nekdo, ki je prinesel Luč. Lučke na ulicah, lučke v domovih, lučke v cerkvah. Nekaj dni po božiču, ko se od nas poslovijo sveti … Beri dalje
Dogodki, dogodki, dogodki. Kot študentko Filozofske fakultete v Ljubljani me že sami letaki in plakati na fakulteti, kaj šele na cesti, veliko bolj opozarjajo na prihajajoče dogodke kot pa na sama predavanja. Vabila na dogodke, … Beri dalje
Ni problem, da so politiki navadni ljudje. Problem je, če tega ne vidimo in ne upoštevamo. Kako krivično in za državo škodljivo je, če vse politike po dolgem in počez enačimo, obsojamo in preklinjamo. Škodljivo je tudi, če vse politike, ki se prištevajo »našemu« nazorskemu krogu, s slepo dobrohotnostjo hvalimo in kujemo v zvezde. Brez zrele kritičnosti volivcev ni zrele demokracije.
Slovenija je tradicionalno katoliška dežela – izjema je le Prekmurje, ki je spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske. Danes je situacija povsem drugačna: Slovenija sodi v krog držav, kjer je vera šibka. Spremembe v zadnjih desetletjih, predvsem v obdobju samostojne države, kažejo, da se v primerjavi z drugimi državami pomikamo proti najbolj sekulariziranima državama postkomunistične srednje Evrope, bivši Vzhodni Nemčiji in Češki.
Povezovanje teorije s prakso, praktična uporabnost znanja, inovativnost, strokovnost ter prijazno akademsko okolje so tisti elementi, ki Evropsko pravno fakulteto postavljajo v sam vrh samostojnih visokošolskih zavodov v Sloveniji. Evropska pravna fakulteta izvaja 2 dodiplomska … Beri dalje
Ko te dni mediji delajo obračun preteklega leta, ne morejo brez naravnih katastrof. Ja, imeli smo žled, imeli smo poplave in še kaj bi se našlo. Uveljavljeni kliše, običajni politično korektni okvir za poročanje o teh dogodkih je nehuman in nerazsvetljen. Nerazsvetljen je v frazarjenju o majhnosti in neznatnosti človeka. Nehuman je v iskanju krivde, češ, za vse neprijetno v naravi smo krivi ljudje. Novo leto je in čas za nekaj več optimizma in samozavesti.
Dobil sem v roke knjigo Brine Svit, ki nosi naslov Slovenski obraz. O njej je bilo zapisanega marsikaj obetavnega v medijih, celo znameniti Boris A. Novak je menda izjavil, da misli, da se bo s to knjigo končno končala 2. svetovna vojna. Kaj je s tem mislil, si točno ne znam predstavljati. Knjigo sem prebral in kot argentinski Slovenec čutim, da je precej daleč od kakršnegakoli preseganja slovenske državljanske vojne.
Homilija na drugo nedeljo po božiču. “Mnogi ljudje se bojijo prepirov. Jaz ne. Jaz se v odnosih bojim tišine. A ne tihe tišine, tišine premišljevanja; tista tišina je bogata in polna. Jaz se bojim prazne … Beri dalje
V Delu smo lahko 22. septembra prebrali »iskrico« svetovno znanega misleca in tvorca politične filozofije Charlesa Montesquieua (1689- 1755): »Ko bi mogel, bi odpravil pogrebne slovesnosti . Ljudi bi morali objokovati ob rojstvu, ne ob … Beri dalje
Številni ki smo bili v koaliciji DEMOS tudi resnični akterji (igralci) v predpripravah in pripravah za slovensko samostojnost smo še živi in s svojimi spomini v glavah in z osebnimi arhivi tudi dejanske priče takratnim dogodkom. Se bo pač treba sprijazniti s tem, da so bili časi, ko so nekateri brez oklevanja stopili na pot slovenske samostojnosti in tisti, ki so pri tem oklevali in tisti, ki so slovensko osamosvojitev z vsemi podtalnimi dejanji poizkusili zaustaviti.
Papež Frančišek je tik pred Božičem naštel 15 bolezni vatikanske kurije. In še enkrat urbi et orbi (mestu in svetu) sporočil, da z reformo Cerkve misli resno. Tako zelo resno, da bo najprej začel pri … Beri dalje
Vsi se gotovo še spominjamo dogodkov okrog oktobrske izredne sinode o družini. Nepozaben je bil zlasti trenutek, ko je 13. oktobra (ki je mimogrede dan zadnjega prikazanja Device Marije v Fatimi), episkopat zbran v sinodalni … Beri dalje
V Dražgošah se je zgodilo, da so posmrtne ostanke umorjenih vaščanov, nedvomno katoličanov instrumentalno uporabili kot gradbeni element kultnega spomenika, ki je nastal v času restavracije sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Zato bi bilo umestno, da je razprava o tem, kje naj bodo pokopani umorjeni vaščani in soglasje o tem, da križ sodi na njihov grob, del pomembnega dogajanja v spominskem letu 2015.