“Veselo bivanje v centru Ljubljane, ve umazane stare in gibalno ovirane stare živali”(Zapisano v stilu vodilnega intelektualca slovenskih komunistov Štromajerja)
Marko Juhant je specialni pedagog in »varuh otrokovih dolžnosti«, hkrati pa starše spodbuja, naj bodo do otroka pozorni in naj opazijo vsako dobro stvar, ki jo naredi. Spodbuja pogovor v družini, svetuje, kaj storiti, če se otroci kregajo med seboj ali če je otrok nasilen. Učiteljice pa spodbuja, naj bodo ponosne na svoj poklic.
Ni težko ugotoviti, da je sodobna tržna ekonomija sposobna doseči izjemno visoko dodano vrednost na zaposlenega (najbolj razvite države dosegajo preko 100.000 € dodane vrednosti na zaposlenega), medtem ko mi dosegamo nekje do 44.000 €. In samo dodana vrednost je tista, ki se lahko deli za plače delavcem v profitnem sektorju in potrošnjo (davki) države.
Iz Demosove usode je moč povzeti še, da je na podobno strnitev vrst moč računati le ob zelo razvidnem skupnem cilju in navsezadnje skupni nevarnosti. Ali je skoraj popolna prevlada ene politične opcije za dovolj akterjev za kaj takega že dovolj moreča, trenutno ne znam oceniti.
V oči bode, da komunistični simboli, med njim so bile tudi zastave propadle skupne države ter oboroženi pripadniki kučanove varde, ne motijo predsednika RS Boruta Pahorja, ki je bil tudi letos prisoten na Osankarici. Je torej to res spominska slovesnost nacionalnega pomena ali zgolj manifestacija moči tranzicijske levice, ki še vedno obvladuje in nadzoruje življenje naše mlade države.
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej … Beri dalje
Na osnovi uspeha tožbe pred sodiščem EU naj se preuči, kolikšna je verjetnost, da ta blokada prisili Hrvaško k uveljavitvi arbitražne odločitve, do takrat pa stišajmo bojevito retoriko.
Zadnje čase le redko zaidem na facebook, zato mi je dolgo ostala prikrita očitno kar živahna debata med nekaterimi mojimi tamkajšnjimi prijatelji, ki se je sukala okoli vprašanja, ali je mogoče biti katoličan in hkrati … Beri dalje
Najprej moram povedati, da bo Nova Slovenija, če se bo dejansko zasidrala v sredini, kot je zdaj, po kongresu, tudi uradno njen cilj, naredila slovenskemu političnemu prostoru eno največjih uslug sploh. Zato bi ji na … Beri dalje
Pet let je tega, kar sem se na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. Pet let pozneje Kaj naj danes dodam tistemu, kar … Beri dalje
Kulturne potrebe naših oblastnikov se začnejo v Stožicah, končajo pa na Kongresnem trgu. Samo džamijo so si zgradili s katarskim denarjem in s tem je menda slika najlepšega mesta v očeh politikov popolna. Betonska bloka sredi Ljubljane, ki naj bi bila osrednji spomenik žrtvam vojn in revolucij, sta simbol in trdi lupini izvotljene slovenske kulture.
David Cameron je pač značilen predstavnik prevladujoče smeri (zahodno)evropske politike našega časa, morda celo “junak našega časa”, a pod narekovaji. Drugače kot generacija njegovih predhodnikov je skupaj s kolegi iz večine zahodnoevropskih držav podlegel trendu, ki bi mu hudomušno lahko rekli “sloveniziranje”.
Ko bi Ivan Oman lahko udejanil svojo vizijo združitve obeh konservativnih komponent razpadlega Demosa, Slovenske kmečke zveze oziroma Slovenske ljudske stranke in krščanskih demokratov, bi bilo v našem političnem prostoru danes marsikaj drugače.
Boris Johnson, novi stanovalec na Downing Street 10 Borisu Johnsonu je torej uspelo. Nekaj let pozneje, kot je upal, se mu je prestop v tabor zagovornikov brexita obrestoval. Z vselitvijo na Downing Street 10 se mu … Beri dalje
Slovenci delujemo kot malikovalci velikega brata z vzhoda, navdušenca prav nad tisto ideologijo, ki je podobno male narode v mlinu asimilacije mlela (in jih pravzaprav še melje) kot za stavo.
Popolna enakopravnost zasebnih šol, med njimi tudi katoliških, bi moral biti eden najbolj vidnih znakov, da je naša država svobodna in demokratična.
10. julija 2019 je večina v Državnem zboru prestopila rdečo črto, ki loči pluralne demokracije od nestrpnega avtoritarnega režima.
Družbena in politična zmeda kot posledica nerazjasnjene polpretekle zgodovine. Komunisti so še vedno trdno v oblastnih sedlih in revolucija se nadaljuje. Te dni jo gledamo v zgodbi o uveljavljanju Ustavne odločbe.
Marjan Šarec se očitno, če uporabimo njegov izraz, nekoliko spreneveda, da bi prikril interesno pogojeno ravnanje, ki najeda slovensko ustavno demokracijo
Dežurni krivci kot vedno: desničarji, fašistični katoličani, kulturniški rasisti, janšisti, …