Mednarodno sodelovanje je ena pomembnih dejavnosti na Gimnaziji Celje – Center (GCC), kjer so trenutno vpeti v več kot 15 evropskih projektov programov Erasmus+, ESS in Creative Europe. Po daljšem času prilagojenega delovanja zaradi pandemije … Beri dalje
Na številna vprašanja, kako vidim gonjo proti v. d. urednika MMC Igorju Pirkoviču, odgovarjam tako: t. i. protesti proti Igorju Pirkoviču so v temelju sprevrženo dejanje političnega aktivizma, ki le še potrjuje sedaj že več … Beri dalje
Dr. Kajetan Gantar je Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel za veličasten prevajalski opus, ki pomeni neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije.
Dokler Robert Golob uradno velja za “maziljenca” bloka, mu ni treba migniti niti s prstom, pa je vsaj 15, če ne dvajset odstotkov glasov njegovih. Kakor hitro bi se o “maziljenosti” pojavil dvom, bi njegova podpora, če bi bil res odvisen od sebe, zgrmela.
Na eni od spletnih strani sem zasledil prisrčno voščilo, v katerem je rečeno: “Frančiškov pontifikat je zaznamovan s promocijo dialoga, bratstva in družbenega prijateljstva, z iskanjem pozornosti in mesta manjšin. Kaže nam zgled, kako prepoznati … Beri dalje
Družbeni pat bo po volitvah po vsej verjetnosti ostal. Za njegovo preseganje je edini recept širši politični in družbeni dogovor. Vanj morajo biti vključeni relevantni igralci obeh blokov. To pomeni, da ni dovolj, da ob vodilnih z enega pola sodelujejo samo stranske figure z drugega.
Slovenija bi lahko zaradi svojih netipičnih potez odigrala vlogo pravega mostu, da se vzpostavi več ravnotežja med konservativnim in liberalnim tokom v zahodnoevropski družbi in politiki. Prav tako pa bi lahko bila vloga Slovenije, ki je sicer bližja vzhodni izkušnji, pomembna pri vzpostavitvi večjega ravnotežja med zahodom in vzhodom znotraj Evropske zveze.
Slovenski prelom je bil izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990, za katero lahko rečem, da je slovensko volilno telo na nobenih kasnejših volitvah podobnega kova ni preklicalo in je torej svoji izbiri ostalo zvesto.
Referendumskega izida ni mogoče olepšati. Novela je padla, njena zavrnitev je bila plebiscitarna in udeležba je bila za referendumsko odločanje sredi julija izjemno visoka. Poraz zagovornikov novele ni bil niti časten, za kar bi zadostovala … Beri dalje
Na zahodu naše celine (znova?) ne vedo in ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blagostanje v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.
Pokojni Marko Kremžar je prava slovenska zgodba o uspehu, bil je zadnji voditelj Slovenske ljudske stranke v izgnanstvu, ki je pomenil živi most med zgodovino najuspešnejše stranke v naši politični zgodovini in tistim polom slovenske demokratične politike po letu 1990, ki se je napajal pri njenih izvirih.
“Blažen mir”, nekakšen vtis stabilnosti in reda brez vsakdanjih pretresov je zaradi nakopičenih neravnovesij je v Sloveniji očitno mogoč le, če oblastne fotelje grejejo tisti, ki dojemajo nadzor nad družbo kot svoj fevd.
Blokovski način razmišljanja postavlja hkrati vprašanje, katera od trenutnih strank leve opozicije si sploh lahko privošči sodelovanje z vladno koalicijo in zlasti s SDS, ne da bi ogrozila lasten obstoj. Vzpostavitev takšnega sodelovanja pa je nujna, če naj kot skupnost vsaj malo bolj “velikonočno” zadihamo.
Novi NUK 2 bo v središče postavil uporabnike, osredotočeni smo predvsem na njihove potrebe, prenos informacij, znanja in izkušenj, na nabiranje znanja. To se lahko sliši dokaj profano, funkcionalno. Spet je odvisno od tega, kako je ta prostor, ki je namenjen temu prenosu védenja, oblikovan.
Edini “argument”, s katerim naj bi Paul Lendvai bi dokazoval “orbanizacijo” Slovenije, je dejstvo, da je Janša Orbanov prijatelj. Vrhu tega slovenskega premierja avstrijskim bralcem naslika kot nekakšnega paranoika, ki povsod vidi na delu stare komunistične strukture. Ob tem se čudi, kako da mu kljub temu še vedno sledi četrtina volilnega telesa.
Slovenski “ustavni lok”, nasprotno, napaja ravno želja po zacementiranju premoči enih in izključitvi drugih. To pa ne pomeni, da ne bi naši podalpski republiki vlada pravega ustavnega loka zares dobro dela.
Ne glede na morebitne utemeljene pomisleke obstajajo trije močni razlogi za vladno soglasje k objavi razpisa vpis na fakultete. Na tem mestu ne kanim razmišljati o razlogih, ki so vlado spodbudili, da začasno ne da soglasja … Beri dalje
Z veseljem ugotavljam, da sem se na Časniku v spominsko knjigo prvega slovenskega predsednika virtualno “vpisal” že pred desetimi leti, da pa lahko tukaj dodam virtualno čestitko za njegov osemdeseti rojstni dan, ki ga je … Beri dalje
V delovanju koalicije se enostavno morajo prepoznati vsi njeni členi. Obstanek koalicije je pomembnejši od vsakega direktorskega mesta in od vsake simbolične zmage. Nisem namreč prepričan, da lahko slovenska demokracija brez velike škode preživi naslednjih sedem let, ko bi bil pomemben glas slovenskih volivcev znova potisnjen v politični geto, kakor je bil od 2013 do 2020.
Zelo verjetno je, da bo ljudstvo Erjavčevo premierstvo vzelo z blagim veseljem, slovenska politika pa bo svetovno obogatila še z enim nepopisnim čudaštvom Pravzaprav je o napovedani mandatarski kandidaturi Karla Erjavca vse, kar je bilo … Beri dalje