Lisjak se vrača, ampak …

Sodelovanje manjšinske opcije pri oblasti, četudi za ceno kompromisov z delom nasprotnega bloka, je ravno zaradi tega vredno več od stoodstotno načelnega guljenja opozicijskih klopi in kakšno muho, ki si jo zamisli Karel Erjavec, je vredno v imenu vsaj delnega zmanjšanja neravnotežja požreti.

Popotnik, povej …

Viator, dic saeculis venturis … Popotnik, povej prihodnjim stoletjem … S temi besedami se začne kronogram, napis, ki sporoča čas, na kužnem znamenju v Mariboru. V letih velikih pričakovanj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletij … Beri dalje

Pacelli v Minsku

Med kar številnimi ne preveč razveseljivimi prizori v preteklem tednu se mi je eden še posebej vtisnil v spomin. V Palači neodvisnosti v Minsku so v torek, 3. novembra 2020, Aljaksandru Lukašenki, ki je 5. … Beri dalje

Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene … Beri dalje

Volilni sistem ni čarobna palica

    Ob tem, ko bo volilni sistem hočeš nočeš potrebno spremeniti, pa se ponovno pojavljajo tudi glasovi, ki vidijo, da je sprememba volilnega sistema priložnost za zrušitev ali okrnitev domnevne vseobsegajoče oblasti strank. Odkrito … Beri dalje

Kako je Časnik (naposled) postal slaven

V zadnjem mesecu je Časnik postal dobesedno slaven. Zanj je le malo po deseti obletnici nastanka (ne sicer v hudo pozitivnem kontekstu) slišalo več ljudi kot kadar koli prej. To me kot njegovega dolgoletnega sodelavca, … Beri dalje

Evropske obveznice ne rešijo EU, rešitev je sterilizacija javnega dolga

Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar je vodilna članica EU nikoli ne bo podprla. Boljša rešitev je t. i. sterilizacija javnega dolga: centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize.

Čudaška zlata malina za Slovenijo

Na predvečer godu svetega Florijana, ki ga je Ivan Cankar naredil za neuradnega patrona slovenskih dežel, je odjeknila vest, da je med prejemniki priznanja ugledne nemške radijske postaje Deutsche Welle za svobodo govora tudi slovenski novinar. Dva kitajska nagrajenca sta že od februarja pogrešana, večina ostalih je krajši ali daljši čas prebila za rešetkami. Kot mi je znano, slovenski lavreat ni delil njihove usode.

levičarji napadajo Janšo

Nenavadni prikaz nezaupnice

Z Matejem Avbljem delim upanje, da bodo osnovne silnice, ki bodo usmerjale našo in evropsko družbo po koncu pandemije, čim bolj podobne tistim iz časa pred njo. V podrobnostih bi se bržkone našla med nama … Beri dalje

Tretje odprto pismo dr. Zdenku Roterju (I.)

Zdenko Roter je s knjigo Usodne prevare poražencev in zmagovalcev (2019) kar na desetih straneh odgovoril na drugo odprto pismo, ki mu ga je Jože Kurinčič napisal ob njegovi prejšnji knjigi Pravi obraz (2017).

S tokratnim četverčkom se “malo mešano” na naš parket vrača tretjič

Izvolitev, ki jo je omogočila mešana koalicija, je za Janšo velik osebni uspeh in pomeni zanj in za SDS tudi prihod iz političnega predpekla zadnjih let. Mandat za novega predsednika vlade sicer ni tako trden kot leta 2004, ko si ga je priboril s suvereno relativno zmago na volitvah, a je precej močnejši kot leta 2012, ko je vlado sestavil kot nepričakovan volilni osmoljenec. O tem priča tudi torkovo glasovanje v parlamentu, ko je Janša dobil šest glasov manj kot pred šestnajstimi leti, vendar enega več kot pred osmimi. A kar je bolj povedno, je, da se vsem v opoziciji, kot že leta 2004, ni zdelo modro glasovati proti njemu.

Zdenko Roter, njegovi spomini in škof Anton Vovk

Javna televizija je kar v štirih nadaljevanjih v skupaj več kot dvanajstih urah predvajala spomine profesorja sociologije religije Zdenka Roterja, ki je po vojni začel delovati v tajni politični policiji in je konec leta 1948 na Upravi za državno varnost (po domače Udbi) prevzel referat za kler.

Urbana kultura – kultura »palanke«

Urbano kulturo razglašajo, predvsem pa utemeljujejo in vodijo jo ljudje, ki niso zasidrani v slovenstvu, ki jim je bližja Jugoslavija kot Slovenija, ki ne spoštujejo slovenske tradicije in slovenskih prizadevanj za jezikovno in narodno emancipacijo. Čaščenje in slavljenje onih, ki nas zmerjajo za avstrijske hlevarje, je več kot značilno.

Ko Pavel sreča Jožefa II.

Brez zadržkov lahko zatrdim, da mi doslej še nikoli ni prišlo na misel, da bi v javnih oglašanjih posegal po besednjaku, kot se ga je odločil uporabiti moj mariborski rojak Aleksander Osojnik. Precenjena moč sramotenja … Beri dalje