Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar je vodilna članica EU nikoli ne bo podprla. In ker poraz nikoli ni dober politični kapital, se nam v trenutni politični konstelaciji z Berlinom ne splača odpreti neposredne konfrontacije.
Boljša rešitev je t. i. sterilizacija javnega dolga: centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize. To pomeni, da s proceduro količinske ublažitve (quantitative easing) centralna banka na sekundarnem trgu kupi državni dolg, ga obdrži v bilancah ter tako zniža stroške.
Ameriška Federal Reserve bo na takšen način ZDA omogočila zadolževanje za 6200 milijard dolarjev oziroma za še več, če bo treba. In bo treba.
Mednarodno ravnovesje moči in ekonomski odnosi se bodo po krizi, ki jo je sprožil koronavirus, znatno spremenili. Dolžina globalne recesije, ki jo bodo zaznamovali nižje povpraševanje, rast brezposelnosti kot tudi preoblikovanje proizvodnje, krčenje kitajskega trga in povišan dolg gospodarskih akterjev, bo odvisna od tega, kako učinkovite bodo države pri zavarovanju kupne moči državljanov.
Pri reševanju gospodarstva je treba upoštevati vse vidike
Slovenija bo v prihodnjih mesecih izgubila dober del bruto domačega proizvoda. Le delno ga bo lahko nadomestila s spodbujevalnimi politikami notranjega trga. Vlada se v želji po proračunskem preživetju zaveda, da mora pridobiti čim več denarja iz Evrope in izkoristiti trenutno zamrznjene omejitve, ki jih nosi Stabilizacijski pakt. Zaradi omenjenih potreb se je Slovenija v preteklih tednih prvič postavila ob bok tistim državam, ki podpirajo idejo o oblikovanju evropskih obveznic.
Ideja skupnih obveznic, ki bi državam olajšala dostop do finančnih trgov in članice prisilila k resnični solidarnosti ter hkrati finančnim špekulantom onemogočila slabitev posamezne države zaradi njenega visokega javnega dolga, ni bila nikoli priljubljena pri naši glavni gospodarski partnerici Nemčiji. Berlin je v prepričanju, da mora zdravo gospodarstvo temeljiti na izredni fiskalni disciplini in da morajo centralne banke imeti omejene monetarne pristojnosti, svojo vizijo in strukturo prenesel v evrski sistem. To je Nemčiji omogočilo oblikovanje lastnega geoekonomskega imperija in nadzor nad politiko večine evropskih držav. Tudi Slovenije.
Slovenija naj preoblikuje gospodarsko odvisnost od Nemčije
Nemškemu modelu je dolgoročno usojen propad. Je nevzdržen, ekonomsko samomorilen in vesel sem, da so se tega končno začele zavedati tudi domače elite. Pohvalno. Vendar je slovenskim zunanjepolitičnim strategom zdaj treba svetovati veliko dozo modrosti. V času po koronavirusu, ko bodo Združene države Amerike skušale poudariti slabosti nemškega upravljanja Evropske unije, omejiti geopolitični nadzor Berlina v Srednji Evropi in bolje povezati severnoatlantski varnostni in tržni sistem, je v interesu Slovenije, da preoblikuje svojo gospodarsko odvisnost od Nemčije, da pospeši svoje industrijsko preoblikovanje in da se zasidra kot kredibilen most, sogovornik med Washingtonom in Evropo.
V času, ko bo Balkan spet problematičen, ko bo Rusija vključena v dialog in Kitajska onemogočena v svojih svetovnih ambicijah, bomo lahko vnovčili dividende pravočasnih odločitev.
Tehtni argumenti proti evropskim obveznicam
Vendar je pot do tja še relativno dolga in strateška veda zahteva izogib neposrednim konfrontacijam. Zato želja po evropskih obveznicah trenutno ne more biti zmagovalna poteza. Unija še vedno nima skupne vlade, ki bi na mednarodnih trgih zagotavljala kredibilnost obveznic, in kar je v pogajalskem smislu najpomembnejše, zanje je v Svetu EU potrebna podpora vseh članic, Nemčija pa še vedno ni pripravljena popustiti. Poraz nikoli ni dober politični kapital in v trenutni politični konstelaciji se nam z Berlinom ne izplača odpreti neposredne konfrontacije. Najprej je treba rešiti problem nujno potrebne likvidnosti, s katero se bo podprlo delovanje trgov. Šele nato se lahko začnemo ukvarjati s spremembo naše zunanjepolitične drže, zavezništev in struktur Evropske unije, tudi na podlagi uspeha, ki ga bomo dosegli v prvi nalogi. Kratkoročno bomo potrebovali ogromno količino denarja.
Države morajo vsekakor najti način, da zadolževanje ne bo v depresijo pahnilo nadaljnjega razvoja in preživetja socialnega varstva. Trenutni evropski mehanizmi tega ne omogočajo.
Kaj pravzaprav pomeni sterilizacija dolga?
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Obstaja rešitev, ki bi jo lahko Slovenija predlagala v Bruslju, in s tem po poraznem obdobju Karla Erjavca in Mira Cerarja pridobila malo sijaja v svoji zunanji politiki, hkrati pa tudi nove zaveznike za prihodnost. Rešitev bi bila sterilizacija javnega dolga. Centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize: s proceduro količinske ublažitve (quantitative easing) centralna banka na sekundarnem trgu kupi državni dolg, ga obdrži v bilancah ter tako zniža stroške.
Ameriška Federal Reserve bo na takšen način ZDA omogočila zadolževanje za 6200 milijard dolarjev oziroma za še več, če bo treba. In bo treba.
Sterilizacija javnega dolga bi varovala pred konfliktom z Nemčijo
Po krizi mora centralna banka obdržati, sterilizirati dober del dolga v lastnih bilancah in posledično zagotoviti poplačilo preostalega. To bi v naslednjih mesecih resnično pripomoglo k učinkovitemu posredovanju države v času krize. Ko centralna banka lahko dolgoročno obdrži v bilancah obveznice s fiksno mero, to pomeni, da jih v teku let lahko izbriše s pomočjo inflacije. Takšna pot bi v danih okoliščinah nadomestila učinek evropskih obveznic. Državam bi zagotovila vso potrebno likvidnost in nas varovala pred trenutno nepotrebnim konfliktom z Nemčijo.
Če je v Svetu EU potrebno soglasje vseh članic za tako imenovane evropske obveznice, pa je za spremembo delovanja Evropske centralne banke potrebna le večina članic in Berlin ne nadzoruje večine.
Še konkreten nasvet vladi
Za opisano rešitev je treba prilagoditi delovanje ECB tako, da lahko več desetletij obdrži obveznice v bilancah. Trenutno je to mogoče za največ tri leta, kar je premalo za izvedbo izbrisa na podlagi sterilizacije. Da bi bilo politično trenje čim manjše in predlagana rešitev zapakirana kot tehnična – torej za nemško javnost sprejemljiva –, svetujem, da vlada neuradno zadolži enega od svojih zunanjepolitičnih svetovalcev, da zadevo koordinira in preda slovenski Centralni banki za nadaljnje usklajevanje znotraj evrskega sistema.
Kratkoročni cilj – neobičajna iznajdljivost – lahko vrne Sloveniji dolgoročno mednarodno kredibilnost.
