Lepota pata

Pokojno igralko Miro Furlan sem si najbolj zapomnil po njeni vlogi v filmu Lepota greha. V zadnjih nekaj tednih pa lahko v Sloveniji občudujem lepoto pata. Ta šahovski izraz je namreč najprimernejši za opis stanja politike in družbe, v kateri smo nekaj mesecev pred volitvami.

Sploh ni tako slabo

Pri tem vsaj a priori besede pat ne razumem nujno kot nečesa negativnega. Seveda lahko, če se vleče predolgo, škodi zdravju, svežini in lepoti. Toda nauk zadnjega leta in pol je, da je položaj, v katerem ne more nihče prevladati, tisto, na kar lahko v najboljšem primeru upa politična in družbena alternativa običajno vladajoči opciji v Sloveniji. Zato je pat vsekakor boljši od popolne prevlade slednje. In je rezultat, da si ga je sedanja vlada priigrala, pravzaprav uspeh. Lansko pomlad ni nujno kazalo nanj.

Ko so se na oblast abonirane skupine namreč zavedele, da niso več povsem pri koritu, so očitno menile, da bo projekt rušenje lažji sprehod. Občutek imam, da so v določenem trenutku na kaj takega pomislili celo v vladni koaliciji. Omenjeno nam med drugim pojasni izjemno posurovenje družbenega ozračja. Pandemija in z njo povezani križi in težave so dodali svoje. Nekje v ozadju tli celo možnost, da ima morda potencial preseči tradicionalne slovenske delitve in jih nadomestiti z novimi. Za zdaj o tem malokdo razmišlja, vendar nisem prepričan, da bi bile te kaj prijaznejše od obstoječih.

Dobro leto pozneje se je seveda pokazalo, da s sprehodom ne bo nič. Opozicija lahko grize in izziva, svojih ciljev pa ne more zares doseči. Dolga vrsta neuspešnih izzivanj v parlamentu bi lahko pri kakšnem poštenjaku celo vzbudila spoznanje, da bi bilo najbolje do konca mandata jalove napade pač opustiti in priznati, da ne morejo obroditi sadu. Za kaj takega je slovenski začarani krog žal preveč krog. Toda tudi vladajoči se lahko ob stalnem obleganju samo uspešno branijo pred zavzetjem. Za preboj, ki bi obleganje prekinil, so prešibki. In smo pri lepem patu.

Pat volitve same ne morejo prekiniti

Človek si mogoče misli, da bodo pat prekinile volitve leta 2022. Skoraj bi si upal staviti, da same na sebi tega ne morejo narediti. Tudi po njih bosta ostali sorazmerno veliki skupini vkopanih, ki bosta dovolj močni, da druga drugi preprečita preboj. (Celo če bi se po kakšnem nerazveseljivem čudežu ponovilo leta 2014 in bi na oblast abonirani pol premočno zmagal, preboja verjetno ne bo.) Vmes bo neugotovljiva množica, včasih bi ji rekli tiha večina, ki jo bo predvsem stanje epidemije v volilnem času zanihalo na eno ali drugo stran.

Zadnje čase kaže, da so se pri slovenski različici levice odločili za strategijo manj je več in bodo poskušali eno od obstoječih strank, bržkone Socialne demokrate, spraviti do relativne večine. Zato hkrati narašča nervoza pri trenutno najšibkejšem členu tako imenovane koalicije ustavnega loka. Stranka Levica ima namreč stabilno bazo, za preboj v parlament imajo trenutno dobre karte tudi v Stranki Alenke Bratušek.  Če bo na koncu dnevni ukaz; “Koncentracija glasov,” bo shujševalna kura najhujša pri Listi Marjana Šarca. Zato se skuša slednja zadnje čase predstavljati kot najpravovernejši del koalicije, ob čemer dolgočasno nakladanje o domnevni sredinskosti in liberalnosti hitro zbledi.

Družbeni pat bo po volitvah po vsej verjetnosti ostal

Kakorkoli si bodo glasove razdelili kulovci (in bazen teh glasov ni neomejen), bo, kot rečeno, družbeni pat po volitvah po vsej verjetnosti ostal. Za njegovo preseganje je edini recept širši politični in družbeni dogovor. Vanj morajo biti vključeni relevantni igralci obeh blokov. To pomeni, da ni dovolj, da ob vodilnih z enega pola sodelujejo samo stranske figure z drugega. Na ta način se ne da, kot navsezadnje kažejo izkušnje zadnjega leta in pol, premakniti ničesar bistvenega.

Dogovor je smiseln le, če ga sklenejo težkokategorniki. In če ti težkokategorniki s seboj pripeljejo svoje privržence. Pri raznih izvedbah velike koalicije se pač rado zgodi, da eden od pomembnih akterjev postane manj pomemben, ker ga zaradi sodelovanja v takšni koaliciji izpljunejo njegovi volivci. Iz Avstrije, Nemčije in končno tudi Slovenije iz časa mešanih koalicij je zgledov na pretek. Zdi pa se mi, da bo vsaj v sedanjem položaju za širši dogovor teže navdušiti bazo slovenske različice levice, čeprav pomena v zadnjih mesecih porušenih mostov ne kaže podcenjevati nikjer.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.