Politikantsko ravnanje, ki najeda slovensko ustavno demokracijo

Politikantsko ravnanje, ki najeda slovensko ustavno demokracijo Pričakovano je bil četrtkov (27. junija) obisk predsednika slovenske vlade v Vatikanu povezan tudi z razgreto zgodbo o javnem financiranju ustavno obveznega osnovno-šolskega izobraževanja – zgodbo torej, ki bi morala biti že davno acta z razmeroma preprosto uzakonitvijo enakega javnega financiranja javnoveljavnih programov vseh, javnih in zasebnih osnovnih šol, kot jo je decembra 2014 zapovedalo ustavno sodišče, pa se že leta svaljka po levosučnih oblastnih kanalih z eno samo željo: kako prelisičiti odločitev ustavnega sodišča in pod krinko skrbi za javno (bolje: državno) šolstvo ohraniti vzgojno-izobraževalni monopol.

Slabonamerne razlage

V to smer slabonamerne razlage ustavne odločbe gre tudi predlog zakonskih sprememb, ki ga je pripravilo šolsko ministrstvo in potrdila vlada. Z njim bi se položaj zasebnih (bolje: nevladnih) osnovnih šol glede na dosedanje stanje celo poslabšal, saj naj bi bilo polnega financiranja deležno le t. i. obvezno izobraževanje, nikakršnega financiranja pa t. i. razširjeni program (jutranje in popoldansko varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti češ da gre tu le za nekakšen socialni korektiv, ki ga država ni dolžna plačevati otrokom v nevladnih osnovnih šolah. Dosedanje 85-odstotno javno financiranje javnoveljavnih programov v teh osnovnih šolah bi se tako znižalo na približno 65 odstotkov. To pomeni, da bi bili starši prisiljeni bodisi plačevati bistveno višjo šolnino kot doslej ali pa izpisati otroke iz šol, v katere so jih vpisali, ker so resno vzeli pravico do vzgoje otrok, ki je skladna z njihovim prepričanjem.

Da je predlog, kot je nastal pod »botrstvom« šolskega ministra Jerneja Pikala in ob »blagoslovu« prvega ministra Marjana Šarca, pravno skrajno sporen, je bilo jasno že od vsega začetka. Toda oblastniki so si zavestno zamašili ušesa za verodostojna, a izrazito kritična pravna mnenja. Prisluhnili le tistim, ki so jih narekovali sami z oblastno-ideoloških pozicij. Takšna igra seveda ni mogla pripeljati daleč, kar se je slednjič izkazalo pri pravnih mnenjih, ki sta jih glede predlaganih sprememb krovnega šolskega zakona oblikovali pravni službi vlade in državnega zbora.

Vrnimo se k obisku predsednika vlade pri vatikanskih vrhovih. Marjan Šarec je po srečanju dejal, da je v pogovorih predstavil dogajanje tudi na področju spreminjanja šolske zakonodaje, in sicer rekoč: »Trenutna situacija je takšna, da imamo dve pravni mnenji. Zakonodajna služba državnega zbora in zakonodajna služba vlade imata nekoliko drugačno mnenje, kot ga ima ministrstvo /za šolstvo/. Verjamem, da če bo volja v parlamentu med posameznimi strankami, lahko dosežemo drugačen kompromis.«

Res zgolj »nekoliko« drugačno mnenje?

Ustavimo se pri besedici nekoliko, ki jo je predsednik vlade uporabil pri primerjavi omenjenih pravnih mnenj. Gre za izrazito leporečenje (zavajanje?), saj sta pravni mnenji vladne in zlasti parlamentarne zakonodajne službe v izrazitem nasprotju s stališči, ki jih ves čas zagovarja šolski minister in z(a) njim predsednik vlade, češ da je predlagana novela krovnega šolskega zakona ustavnopravno popolnoma korektna in da »uresničuje nemogoče«: udejanja odločbo ustavnega sodišča glede polnega financiranja javnoveljavnih programov v nevladnih osnovnih šolah in hkrati varuje državno šolstvo pred domnevno nevarnostjo teh istih šol.

Obe omenjeni pravni mnenji sta v skladu s številnimi in že dolgo znanimi pravniškimi opozorili, ki v predlaganih spremembah šolske zakonodaje prepoznavajo kršenje cele vrste ustavnih členov (od spoštovanja človekovega dostojanstva, prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin in enakosti pred zakonom do zaupanja v pravo, načela delitve oblasti in pravice do svobodnega izobraževanja), diskriminatornost, umanjkanje sleherne stvarne argumentacije za poslabšanje položaja otrok (in njihovih staršev) v nevladnih osnovnih šolah.

Zdi se, da mora imeti politik, v našem primeru slovenski premier, res nenavadno zalogo samozavesti (predrznosti?), da v času, ko je ideološko ignoriranje odločitve varuha slovenske ustave razgaljeno do obisti, vatikanskim sogovornikom pojasnjuje, kako so manipulativne »rešitve«, ki se dotikajo (tudi katoliškega) osnovnega šolstva, dobro zastavljene in morda potrebne le kakšnega manjšega kompromisa. Marjan Šarec se očitno, če uporabimo njegov izraz, nekoliko spreneveda, da bi prikril interesno pogojeno ravnanje, ki najeda slovensko ustavno demokracijo (o čemer je na posvetu o položaju zasebnih vrtcev in šol v državnem svetu 19. junija govoril nekdanji ustavni sodnik dr. Jan Zobec).

Pa premier ni edini politik take vrste. Te dni so očitno protiustavni zakonski spremembi z javnim pismom v bran stopili nekdanji šolski ministri leve, pa tudi šolski sindikat pod vodstvom levičarskega aktivista, ki si želi tematiko, o kateri je meritorno odločilo ustavno sodišče, populistično spraviti na referendum.

Politična juha iz ideološkega kamenja

Vladajoča koalicija je pod pritiskom utemeljenih pravnih kritik na račun spornih zakonodajnih sprememb zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja za hip sicer potegnila ročno zavoro in razpravo v pristojnem parlamentarnem odboru s srede, 26. junija, preložila na ponedeljek, 1. julija. In kakšen kompromis je dozorel v tem času? Nikakršen. Koalicijsko kupčkanje z odstotki, ki naj bi jih zgolj iz »dobre volje namenili dopolnilnemu in dodatnemu pouku ter jutranjemu varstvu za otroke prvih razredov, se je izkazalo za slepo ulico, tako da zakonski predlog v sklepno parlamentarno fazo, v kateri ga ne bo več mogoče bistveno spreminjati, odhaja v obliki, kot jo je skrojilo šolsko ministrstvo.

Ob vseh peripetijah, pri katerih je zasebna osnovnošolska pobuda stigmatizirana, prihajajo v spomin besede, ki jih je izrekel nekdanji apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz. Kot je dejal skupini slovenskih romarjev, s katerimi se je letos spomladi srečal na Poljskem, je po sedmih letih bivanja pri nas spoznal, da slovensko družbo pesti ideologija in da juha, ki jo kuha politika, ni dobra. Je iz kamenja. Ugotovitev, ki še kako velja prav za osnovnošolsko politično juho.

Ne dvomimo, da se tega zaveda tudi novi apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich, ki je v petek, 28. junija, torej le dan po Šarčevi poti v Vatikan, gotovo ne po naključju kot prvo laiško katoliško ustanovo obiskal prav šentviški Zavod sv. Stanislava, v okviru katerega deluje OŠ Alojzija Šuštarja. Prav tu se je zgodba o dokazani neustavnosti šolske zakonodaje tudi začela.