Ne boj se in ne sovraži (indijski pregovor)
Zavrnitev novele o financiranju zasebnega šolstva na ponovnem glasovanju v Državnem zboru je samo kratek predah v siloviti kampanji proti zasebnim šolam, predvsem proti šolam, ki jih ustanavlja Cerkev. Globlji pomen te kampanje razumemo, če spomnimo na razvpito četrto točko sklepa Vrhovnega plenuma OF na zasedanju 1. novembra 1941, kjer je zapisano: »Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj.« Ta sklep se že od začetka komunistične revolucije uresničuje z vsemi sredstvi.
Novela zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja je nadaljevanje tega procesa, ki traja že skoraj 80 let in je v veliki meri uspel. Glavni tok spreminjanja slovenskega narodnega značaja je ves čas tekel skozi izobraževalni in vzgojni sistem. Veliko podporo je ta proces dobil s splošno sekularizacijo evropske kulture. Proces sekularizacije močno vpliva na značaj ljudi, živečih v tem prostoru.
V Evropi se krepi odpor proti katoliškemu šolstvu
Ne glede na to, da imajo v svobodni Evropi zasebne šole splošno podporo vlad in javnosti, se v njej krepi odpor proti katoliškemu šolstvu. Ne samo zunaj njih, temveč tudi v šolah samih. Spomnim se dogodka na neki nizozemski katoliški šoli, ki je praznovala pomembno obletnico. Zastopnik ustanovitelja te šole, krajevni škof, je v svojem nagovoru omenil, da v šolskih prostorih pogreša verske simbole, križe in nabožne slike. Ta opazka je sprožila neverjeten, skoraj fanatičen odziv nekaterih profesorjev. Po slovesnosti so mi zatrjevali, da bi ga vrgli iz šole, če ne bi prenehal. Na Nizozemskem je okoli 70 % šol zasebnih, po izvoru večinoma katoliških.
Podoben delež zasebnih šol (okoli 60 %) je tudi v Belgiji. Ena od njih, Sint Bernardusschool, je iz svojega imena izpustila prilastek Sint in je sedaj samo Bernardusschool.
Na Češkem, ki velja za precej liberalistično državo, so po osvoboditvi izpod komunističnega režima ustanovili nekaj katoliških šol. Za vse so določili, da mora biti v učiteljskem zboru poleg vernih učiteljev enako število neverujočih. Na neki irski šoli je ravnateljica s ponosom povedala, da so vrgli Cerkev iz šole.
Se zaradi zasebnih šol morda majejo celo temelji same države?
Zato je popolna iluzija, da bi, ob prizadevanjih za enakopravnost slovenski katoliških šol, lahko pričakovali podporo iz evropskih držav z dolgo demokratično tradicijo. Celo obratno je res, namreč, da bi bila Slovenija lahko vzgled, kako ohraniti in upravljati izvirne katoliške šole. Vsaj tako so mi zagotavljali znanci in prijatelji, ravnatelji ali učitelji nekaterih evropskih katoliških in laičnih šol. Mimogrede: Škofijska klasična gimnazija se je s svojo jasno krščansko usmeritvijo in razvejenim kulturnim programom uveljavila tako v Evropi kot tudi v ZDA in Kanadi.
To je dokaz, da je prav kakovost slovenskih katoliških šol, ki se vsako leto znova potrjuje z nadpovprečnimi rezultati in uspehi, glavni argument za njihovo ohranitev in enakopravnost s tako imenovanimi javnimi šolami. Popolna enakopravnost zasebnih šol, med njimi tudi katoliških, bi moral biti eden najbolj vidnih znakov, da je naša država svobodna in demokratična. Zakaj tega ne uvidijo tudi tisti, ki so za svobodo in demokracijo najbolj odgovorni? To so poslanci v Državnem zboru in ministri v vladi Republike Slovenije. Ali je to res tako težko? Kaj menite gospodje predsednik Državnega zbora Dejan Židan, predsednik vlade Marjan Šarec in gospod minister Jernej Pikalo? Ali se zaradi zasebnih šol komu maje krona na glavi? Ali pa se morda majejo celo temelji same države? Ne bodimo tako vznemirjeni in prestrašeni, gospodje poslanci in ministri! Glave pokonci!
Foto: Veronika Savnik
