V teh poletnih dneh, ko mnogi preživljajo dopust pod borovci ali pod kakšno palmo, smo v Delu lahko prebrali zanimivo razmišljanje o bolj resni tematiki – o stanju na naši edini javni radiotelevizijski hiši RTV … Beri dalje
Makedonski parlament je 31. maja letos s komaj večino, 62 glasovi od 120 poslancev, glasoval za novo vlado, ki jo je sestavil Zoran Zaev, vodja makedonske levice. Nova vlada je takoj dobila očitno in malodane navijaško podporo »zunanjih faktorjev«: EU kot institucije, držav članic EU in njihovih veleposlanikov (predvsem ameriškega Baileya iz Obamove administracije).
Ko sem se lotil tega prispevka, se mi je najprej zastavilo vprašanje, kakšen naslov naj mu dam. Med več možnimi variantami sem izbral gornjega, ker imam vtis, da še najbolje ponazarja stanje Slovenije, kakršno se nam odstira iz podatkov, ki jih je v intervjuju na prvem programu TV SLO navajal g. Rado Pezdir, saj je precej govoril o sodelovanju UDBE z italijansko mafijo.
Dogodki po končani vojni niso povezani z vojno, pač pa jih je rodilo sovraštvo, pohlep in maščevanje. Zato bi se moralo besedilo na spomeniku, po mojem prepričanju, dopolniti z naslednjimi besedami: »/ …/ in v spomin žrtvam povojnega komunističnega revolucionarnega nasilja«. Povojna revolucija je povzročilo nekaj desetkrat več civilnih žrtev kot vsi medvojni spopadi.
Ko sem se lotil tega prispevka, se mi je najprej zastavilo vprašanje, kakšen naslov naj mu dam. Med več možnimi variantami sem izbral gornjega, ker imam vtis, da še najbolje ponazarja stanje Slovenije, kakršno se nam odstira iz podatkov, ki jih je v intervjuju na prvem programu TV SLO navajal g. Rado Pezdir, saj je precej govoril o sodelovanju UDBE z italijansko mafijo.
Z zakonom, ki je predmet septembrskega referendumskega odločanja, je zakonodajalec določil pogoje in načine izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira železniške povezave na odseku Divača–Koper. Z omenjenim zakonom so posegli tudi v upravljanje in gospodarjenje z drugim tirom, ki bo po izgradnji postal del javne železniške infrastrukture.
Razvojni projekti, povezani z železniško infrastrukturo, so v pripravah tudi v naši soseščini. Naše zanimanje je vzbudil projekt železnice, ki naj bi posegla v najbolj gorate predele Benečije, še posebej pozorni smo bili na stroške izgradnje takšne železniške proge.
Številke kažejo, da v Sloveniji nismo vzpostavili sistema liberalne demokracije, to je državne ureditve, kjer se veje oblasti med seboj nadzorujejo, politične stranke pa tekmujejo za oblast in se na njej izmenjujejo. V četrt stoletja … Beri dalje
Živimo v dobi, ko stroji ne zamenjujejo več zgolj človekovega fizičnega dela, temveč tudi vse več miselnih operacij, vloga človeka pa se spreminja v uporabnika pametnih strojev. Eden trenutno najbolj vplivnih ekonomistov na svetu, Daron Acemoglu, pravi da bo ključen del odgovora določila stopnja do katere bodo nova pametna orodja zamenjala človeka.
Že večkrat sem na tem portalu pisal o vse večji odrinjenosti politične alternative (ki je lahko glede na našo politično stvarnost lahko le desnosredinska, seveda v slovenskem pomenu te besede) pri nas, pa tudi o strukturnih težavah, s katerimi se je morala, se mora in se bo morala soočati. V zadnjem letu pa se je bistveno spremenilo tudi mednarodno okolje v zahodni Evropi.
Zakon o izgradnji Drugega tira je bil sprejet in dvakrat potrjen v DZ. Gre za najdražjo posamično investicijo v zgodovini Slovenije – za gradnjo proge Divača Koper na osnovi izjemno slabega projekta, ki je star 20 let in nas bo stal 3 milijarde. Pri tem pa vlada ignorira bistveno cenejšo varianto, ki jo zagotavlja inženirska stroka (celo samo 0,8 milijarde). Vlada Mira Cerarja tega ne želi in noče sprejeti zato, ker očitno želi delati netransparentno.
Ob dezaktiviranju letalske bombe v Piranskem zalivu leta 2015 sem se angažiral, da Slovenija že končno enkrat dobi moderno opremo, ki omogoča varno delo na daljavo.
Da ne bo pomote, nisem uvoznik ali prodajalec, poznam le podjetja za visokotlačne črpalke, ki so mi v preteklosti prijazno pomagala pri razvoju šob za vodno meglo za gašenje predorov. In zato poznam tudi njihove prenosne visokotlačne črpalke za razrez orožja.
Štirje požari, ki so pošteno zasmradili okolje in verjetno pustili tudi daljnosežne posledice, so znak za alarm. To dejansko pomeni, da država s svojo vlogo skrbi za skupni interes ne deluje. Ko sem danes v bližini doma zaslišal sirene in potem videl dva gasilska avta sem hitro pomislil, kaj če se je zgodilo tudi pri nas. V okolici imamo namreč kemično tovarno, ki je pred kratkim celo zamenjala lastnika.
Čeprav se po navadi reče, da se juhe nikdar ne poje tako vroče, kot je skuhana, pa moramo ob odstopu štirih slovenskih predstavnikov Sveta slovenskih organizacij in stranke Slovenska skupnost iz deželne komisije za porazdeljevanje … Beri dalje
Profesor Mitja Ferenc, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, meni, da so prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, »naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«
Fakulteta za poslovne vede v akciji, ki velja do 31. julija, vsem prihodnjim študentom omogoča popust za šolnine v obsegu doseženih točk na maturi. Fakulteta za poslovne vede, ki deluje v okviru Katoliškega inštituta, je prva fakulteta prihodnje katoliške univerze.
Vsi, ki so poznali prof. Viljema Černa, zanj pravijo, da je bil velik človek. O njem govorijo le v presežnikih. Vse svoje življenje je posvetil prizadevanju za izboljšanje položaja svojih rojakov, a pri boju nikoli ni bil napadalen, nesramen ali oster. Prepričan je bil, da lepa beseda najbolj zaleže. Zato se ga je prijel vzdevek Gandi iz Terske doline.
Pahor si sicer zelo previdno, a vendarle vztrajno prizadeva “za spravo”. Govori o žrtvah revolucije in o izvensodnih pobojih, bil je na Dobravi na pogrebu žrtev iz Hude jame, kot prvi slovenski predsednik je obiskal Slovence v Argentini, nenazadnje je lani na evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov na Sveti Gori prisostvoval predstavitvi E-pokopališča.
V kolumni na Časniku izpred meseca dni (vir) smo pogledali stanje glede arhivskega gradiva na tleh nekdanje Nemške demokratične republike, kjer je revolucionarne »pridobitve« skrbno varovala in nadzorovala tajna politična policija Stasi. Pa pojdimo tokrat na Slovaško, v slovansko bratsko deželo, ki se je v začetku leta 1993 osamosvojila od nekdanje skupne Češkoslovaške.
Na ravni Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) zavzema pomembno mesto med našimi aktivnostmi tudi kultura bivanja in kultura minevanja. Iz tega vidika ugotavljamo, da na področju pokopališke dejavnosti v MO Novo mesto obstaja kar nekaj … Beri dalje