Na ravni Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) zavzema pomembno mesto med našimi aktivnostmi tudi kultura bivanja in kultura minevanja. Iz tega vidika ugotavljamo, da na področju pokopališke dejavnosti v MO Novo mesto obstaja kar nekaj nedorečenosti in tudi zahtevnih nerešenih zadev. Zato s tem dobronamernim prispevkom pozivamo župana Gregorja Macedonija in vse občinske svetnike MO NM, da se na eni izmed jesenskih sej Občinskega sveta seznanijo s pokopališko problematiko, ki jo predstavljamo v nadaljevanju in sprejmejo ustrezne sklepe za postopno razrešitev navedenih perečih zadev, vključno z imenovanjem projektne skupine, ki bo v kratkoročnem in dolgoročnem smislu pripravila analizo zatečenega stanja, (Feasibility study) in elaborat vseh potrebnih ukrepov vključno s časovnico v kratkoročnem in dolgoročnem smislu. Na društvu smo prepričani, da so zgoraj navedena dejstva vredna tehtnega premisleka in ustreznih odločitev vseh odgovornih, da bo tako čim preje dokončano eno izmed najlepših pokopališč v Sloveniji, pokopališka dejavnost v MONM pa bo tako postala še učinkovitejša. Ljudje si to vsekakor zaslužijo!
UVOD
Januarja leta 2000 je bilo mestno pokopališče v Srebrničah po domala desetih letih priprav (javni natečaj, razpisi itd…) in same gradnje, končno predano svojemu namenu. Z ustanovitvijo samostojne Slovenije, posledično pa tudi zaradi implementacije Zakona o denacionalizaciji, so se kasneje vsi postopki in sam začetek gradnje pokopališča znatno zavlekli. Investitor te pomembne naložbe je bila Komunala, vse postopke pa je takrat uspešno vodil Jože Cvitkovič. Na javnem natečaju je bila izbrana avtorska skupina v sestavi: za arhitekturo in interier, arhitekt prof. Aleš Vodopivec, za krajinsko arhitekturo pa profesorja Dušan Ogrin in Novomeščan Davorin Gazvoda. Avtorji izbrane natečajne rešitve izgradnje mestnega pokopališča v Srebrničah so prejeli sledeči prestižni arhitekturni nagradi : mednarodno Piranesijevo nagrado za leto 2000 in Plečnikovo nagrado za leto 2001.
PROBLEMATIKA POKOPALIŠČA V SREBRNIČAH
Iz idejne zasnove pokopališča v Srebrničah je bila natančno razvidna dinamika in obseg izgradnje načrtovane pokopališke in pogrebne infrastrukture, da bo pokopališče lahko dejansko služilo svojemu namenu v vseh svojih razsežnostih. Čeprav pokopališka in pogrebna dejavnost na tem pokopališču potekata nemoteno in sta vzorno urejeni, objekt v celostnem smislu še ni dokončan, saj je potrebno urediti kar nekaj spodaj navedenih zadev, kakor sledi:
- Ureditev prostora za množične pokope v primeru hudih naravnih katastrof in kužnih epidemij.
- Izgradnja kostnice.
- Izgradnja obojestranskega avtobusnega postajališča pred vhodom na pokopališče.
- Dokončanje izgradnje obojestranskih pločnikov in enostranske kolesarske steze na manjkajočem odseku od Škrjanskega potoka do pokopališča.
- Ponovno je potrebno presoditi o primernosti lokacije trgovine z gradbenim materialom, ki nikakor ne sodi v neposredno okolje pokopališke arhitekture gozdnega tipa.
- Smotrno je tudi izdelati študijo o primerni dolgoročni resoluciji namembnosti gradu Marof, ki stoji nasproti pokopališča.
- Navsezadnje tudi obstoječi silos, ne sodi v neposredno bližino mestnega pokopališča.
Glede zgoraj navedenih nedokončanih zadev sem od Simona Štuklja na Komunali, ki je odgovoren tudi za ta segment komunalne dejavnosti v MO NM, prejel prijazno pojasnilo, iz katerega je razvidno, da je izgradnja obojestranskega avtobusnega postajališča nasproti pokopališča brez predmetna, ker se je z ustanovitvijo nove občine Straža struktura in frekvenca avtobusnega prometa bistveno spremenila, zato sedanje avtobusno postajališče na parkirišču povsem ustreza in zadošča. Glede prostora za množični pokop in izgradnjo kostnice pa je Simon Štukel pojasnil, da ta dva infrastrukturna objekta sicer morata biti prostorsko opredeljena, sama izgradnja pa je povsem drugo vprašanje, ki brez predhodnega ustreznega dolgoročnega planiranja in zagotavljanja denarja za to naložbo, nista uresničljiva.
KDAJ BO ZAPRTO POKOPALIŠČE V LOČNI?
Tudi pokopališče v Ločni ima svoj nerešen problem. Še vedno namreč ostaja odprto vprašanje eksumacije in prenosa posmrtnih ostankov pokojnikov iz pokopališča v Ločni na mestno pokopališče v Srebrniče. Svojci bodo pri tem imeli možnost, da se bodo svobodno odločili in zahtevali prenos pokojnikov v Srebrniče, ali pa se bodo odločili za opustitev grobnega polja. Po končanem prenosu pa bo potrebno začeti uresničevati urbanistično rešitev (OPN) za dokončni namen in uporabo tega prostora od Seidlove ceste pa vse do kapelice (Pild) na vrhu hriba nad kosovo dolina! V gradbenem dovoljenju za izgradnjo takratne stanovanjske soseske na Seidlovi cesti nasproti pokopališča v Ločni lepo piše:«Prva vselitev stanovalcev v blok, zadnji pokop na pokopališču!« V samem postopku Ta zahteva še vedno velja, ustreznih prostorskih in siceršnjih dejavnosti na tem področju s strani odgovornih ljudi in ustanov za ureditev te zadeve pa še vedno ni! Do kdaj?
NEDOREČENO UPRAVLJANJE VAŠKIH POKOPALIŠČ
Poleti leta 2000 je MO NM sprejela Odlok (UL RS št. 74) o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v MO Novo mesto. V prehodnih in končnih določbah, natančno v 44. členu nedvoumno piše, da se izvajanje javne službe v soglasju s krajevnimi skupnostmi prenese na izvajalca (Komunalo) javne službe najpozneje v roku petih (5) letih po sprejetju tega odloka. Po izjavi Simona Štuklja vse do sedaj ni bilo preneseno v upravljanje Komunale še nobeno vaško pokopališče. Štukelj je še dodal, da je vlada RS že lani sprejela nov Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, v roku pol leta pa mora vlada sprejeti tudi zakonske pod akte – uredbe s katerimi bo ta dejavnost urejena enako za vse izvajalce te služb na ravni celotne Slovenije. Komunale in občinske svete torej čaka na tem področju še kar nekaj dela, saj bodo morale svoje odloke čim preje uskladiti z novo zakonodajo. Tako tudi vprašanje prevzema vaških pokopališč v upravljanje Komunale, ostaja še kar nekaj časa odprto.
ZAKLJUČEK
V sklopu Kulturnega društva Severina Šalija zato upravičeno pričakujemo in želimo, da bo ta javni poziv razumljen pozitivno in dobronamerno v zasledovanju enega samega cilja, da bo po principu projektnega sodelovanja, skupina strokovnjakov čim preje začela s permanentnim reševanjem navedene problematike tako, da bo omenjena naložba izgradnje mestnega pokopališča v Srebrničah po domala 20- letih delovanja tudi resnično dokončana v povezavi z ostalimi pokopališči.
