Aktualno v družbi

Historiat nastajanja železniškega odseka 5. koridorja Trst/Koper – Divača

Skupaj bi se morali usesti predstavniki “državnih” strokovnih institucij, zlasti z avtorji alternativnih variant in na podlagi tehtnih argumentov doseči skupaj z njimi soglasje o najprimernejši različici, razčistiti tudi očitke o previsoki ceni in tehnološki zastarelosti vladinega projekta ter o problematičnosti njegovega sofinanciranja s strani Madžarske pod skrajno neugodnimi pogoji.

Beri dalje

H-ribarjenje v kalnem

Cerkev »dobro ve, da če imaš v rokah vojsko in policijo, če torej obvladuješ represivne organe države, obvladuješ celotno družbo. To je njeno pravo verjetje, ne pa tisto, kar pridigajo pri mašah in objavljajo v medijih«. Če je v tej trditvi Tineta Hribarja (Mladina 30.6.17) kaj soli, potem obvladuje celotno družbo v drugih državah s tako ureditvijo vsaka od verskih skupin, ki deluje v vojski in policiji.

Beri dalje

„Danes dopoldne boš potreboval očeta“

Moški-oče je moški-oče, ko vodi. Če moški išče samega sebe, je nemogoče, da se bo našel, če ne bo obenem našel svoje voditeljske oz. čelniške vloge. Zlasti ko je nevarno in tvegano, moški izstopa kot voditelj in zaščitnik. Lik očeta se bo dandanašnji rehabilitiral skozi njegovo ponovno odkrito a precej prenovljeno (saj povratek v avtoritarnost ne pride v poštev) voditeljstvo. To je prva iztočnica.

Beri dalje

Slovenska družbena patologija

»Preiskujejo« izvor Janševega premoženja, medtem ko je kleptomanska tolpa tatov pokradla in oprala milijarde (primer denarja iz Irana v NLB je le eden od primerov odkrit po naključju) in s tem povzroča stalno padanje standarda svojih državljanov. To je barbarski cinizem. Milo rečeno: satanizem. V redkokateri deželi po svetu najdemo toliko družbene patologije kot v Sloveniji.

Beri dalje

Spomeniki

Poniglava politika se noče pokloniti in zahvaliti najpomembnejšemu osamosvojitelju Jožetu Pučniku s spomenikom v Ljubljani na najuglednejši lokaciji. Ne v Tivoliju pod zakotno smreko, kar je zadnja moda v Ljubljani, ampak v središču mesta. Ob nacionalni sramoti, da Pučnik še vedno nima spomenika, se lahko tolažim vsaj z mislijo: »Blagor mu, ker je umrl in ga ne morejo procesirati slovenske sodnice.«

Beri dalje

Spomenik žrtvam vseh vojn

 Odkritje  spomenika žrtvam vseh vojn ni najbolj dostojanstveno dejanje v skladu z Ustavo in državljanskim dostojanstvom. Spomenik je nastal po volji predsednika republike in je protokolarne narave za spoštovanje miru in preprečevanje vojn. Nastajanje spomenika … Beri dalje

Beri dalje

Potovati v Severno Korejo, ali ne?

Ameriški dvajsetletnik Otto Warmbier si je decembra 2015 med potovanjem po Kitajski omislil, da bi rad na lastne oči videl še Severno Korejo. Odpravil se je tja s potovalno agencijo, saj se drugače v ta … Beri dalje

Beri dalje

Zapeti resnico

Nekaj dni po objavi aktualne arbitražne odločbe o sporu med Slovenijo in Hrvaško so se Slovenci znašli pod očitkom, da so »navajeni pri vsaki stvari zapenjati (vztrajati na resnici) do konca«, in naj se raje zgledujejo po arbitraži, ki je s kompromisom razrešila spor.

Beri dalje

Ker tovarišica Špelič mesa ni vrgla psom

Pezdirjevo nizanje dokumentov o mafijsko denarni komunistični eliti nas usmeri k prav tej tezi: v ozadju revolucije je ves čas čemel nihilizem. Naši top-revolucionarji so ideal popolnoma pravične družbe na „neovedeno“ nihilistični način precej zgodaj opustili, najprej z ubijanjem, nato ko so se vrgli v mafijske „posle“ oz. ko so se vrgli v to, kar je najslabšega ponujal „gnili kapitalizem“, od njih samih tako imenovan.

Beri dalje

Malce nerganja

Pastoralne delavce bo morda bolj zanimalo šesto poglavje … (AL 7). Ker je eden mojih službenih nazivov pastoralni asistent, me bo morda šesto poglavje res bolj zanimalo. Po pravici povem, da me pravzaprav niti ni … Beri dalje

Beri dalje

Donald Trump v Varšavi: »Mi hočemo Boga!«

Poleg fizičnih akcij je bila naloga »Armie Krajowe« tudi propaganda, ki je bila usmerjena tako proti nacistom kot tudi proti komunistični ideologiji. Komunistična oblast si je po vojni na vse kriplje prizadevala, da bi uničila vse kar je od nje ostalo, saj ta ni bila podvržena rdeči ideologiji kot se je to zgodilo na Slovenskem, kjer je partija, pod pretvezo osvobajanja, prevzela partizansko vodstvo, da bi izpeljala revolucijo.

Beri dalje

Tuje države v mladih vidijo velik potencial

V visoko razvitih deželah sta moralna in kulturna izobrazba vrednoti. Te vrednote cenijo in jih živijo predvsem politiki sami. Politiki skrbijo, da imajo ob sebi strokovno in moralno neoporečne svetovalce. Ne pa samo poslušne uklonljive aparatčike. Kot smo to videli in doživljali v nekdanji komunistični ureditvi. Žal se to dogaja še danes.

Beri dalje

Biti in imeti

Zdravilo za primitivnost takih čustev je samo sram – občutek, da smo prestopili mejo dobrega okusa in se izločili iz sredine kulturno in moralno ozaveščenih ljudi, ki poznajo mejo, do kje je potreba imeti še smiselna koristna in nujna. Sicer je prtljaga na strmi in ozki poti v nebo pretežka.

Beri dalje

Arbitraža: iskanje resnice ali razrešitev spora?

Ali je Hrvaška iz arbitraže izstopila po pomoti ali pa je šele s tem izsilila rešitev znotraj svojih rdečih črt, bomo čez leta brali v kakšnih spominih. Tam bo tudi odgovor na vprašanje ali je sodišče iskalo rešitev spora ali je iskalo resnico. Imam razloge, da napišem, da je reševalo spor in da je Hrvaška šele z izstopom izsilila odločitev, ki je znotraj njenih rdečih črt.

Beri dalje

Rim, A.D. 250, zmaga križa

Zapis, ki je pred vami, je samo na videz zgodovinopisni. Je aktualen. Napisan je z namenom poklona dr. Žigi Turku, ki se je ob najavi rituala rdečezvezdaške regresije (Ljubljana, 29.6.2017) energično oglasil ter se v … Beri dalje

Beri dalje

Čudaški simbol upora

Podtaknili so jo v večino povojnih (nekdanjih) grbov slovenskih občin, pri čemer so izrinili prenekateri zgodovinski simbol. Podtaknili so jo kulturnim in gasilskim društvom, gledališkim skupinam in tovarnam. Na vsakem koraku naj bi izpričevala, da so zgolj oni oblast.

Beri dalje

Hrvati: Edvard Kardelj je spletkaril za Slovence!

Še zlasti Nemčija je s svojo diplomatsko noto dala Hrvaški jasno vedeti, da je razsodbo potrebno spoštovati. Njena prizadevanja gre razumeti kot podporo vzorčnemu primeru reševanja za podobne mejne spore v regiji, predvsem tiste, ki jih ima prav naša južna soseda s preostalimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, na katere meji.

Beri dalje