Ustavna pritožba s predlogom za začasno zadržanje referenduma o drugem tiru

Podpisani Vili Kovačič vlagam dopolnitev ustavne pritožbe U-I-93/17, ki je hkrati ustavna pritožba zoper Odlok o razpisu referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je Državni zbor sprejel 4. 7. 2017 in določa datum referenduma za 24. 9. 2017. Odlok je neustaven in nezakonit iz sledečih razlogov:

1. Predsednik DZ ni upošteval, da je v postopku odločanja že vložena ustavna pritožba, ki sem jo kot oškodovanec zaradi kršitve človekovih pravic Sindikatu vojakov vložil na US že v času zbiranja 40.000 podpisov za razpis referenduma. To kršitev sem US predložil, vendar je do danes, to je do 04.07.2017, US ni rešilo.

To pa pomeni, da je s tem kršitelju, to je MORS, dana možnost nove kršitve pravic sindikata vojakov, torej tudi po uspešno zbranih 48.000 podpisih v sklepni fazi referenduma to je v referendumski kampanji. Posebej še ker je bila prva kršitev še dodatno podkrepljena s sklepom Odbora za obrambo DZ, ki je z glasovi koalicije 6:4 izglasoval sklep tako, da se zdaj ministrstvu za obrambo povsem prosto-legalno dovoljuje preprečevanje sodelovanja v referendumskih postopkih.

DZ o datumu referenduma sploh ne bi smel odločati preden o tej kršitvi ne odloči US. Zato s pritožbo izpodbijam današnji izid glasovanja v DZ, kot nezakonit in neustaven in ga vidim kot uveljavljanje oblastne ignorance in poizkus trajne legalizacije kršenja človekovih pravic s strani zakonodajne in izvršne veje oblasti.

2. Ne glede na zgornji razlog pa izpodbijam izbrani datum referenduma tudi iz razloga, ker se začetek referendumske kampanje, ki traja 30 dni, prične v času dopustov in parlamentarnih počitnic. To je s stališča enakih možnosti državljanov diskriminatorno, tako do pobudnika referenduma kot tudi do udeležencev, ki bi želeli ali so se že najavili sodelovati v kampanji.

3. V primeru ko ima DZ na razpolago več enakovrednih možnosti mora izbrati najugodnejšo možnost za državljane. Ker tega zaradi preglasovanja ne stori DZ, prosim, da o tem dokončno odloči Ustavno sodišče. Dejstvo, da te možnosti obstajajo ilustriram tudi razpravo poslanca opozicije Levice, ki je zelo natančno opredelil pogoje in opravila, ki čakajo pobudnike za izvedbo ljudskega odločanja.

4. Medtem ko demokratične države iščejo poti za širitev vpliva državljanov tudi tako da datume o referendumih in volitvah združujejo in težijo za tem, da se legitimnost odločitev s čim večjo udeležbo državljanov povečuje se pri nas odvija obraten proces – čim manj ljudi naj odloča o čim manj stvareh. Ta retrogradni proces je škodljiv in mu je treba narediti konec.

5. Združitev datuma volitev predsednika države in referenduma pa tudi v Sloveniji ni novost, saj je do nje prišlo leta 2007 z združitvijo predsedniških volitev in referenduma o zavarovalništvu. Bojazen, da se ljudje zaradi tega ne bodo znali pravilno in pametno odločiti pa je absurdna in za državljane žaljiva. Menim da so volivci v državi Sloveniji vendarle dovolj razumni, da se o dveh ločenih zadevah na isti dan brez težav odločijo smiselno in odgovorno.

Da možnost združitve datumov realno obstoja ilustriram s konkretno poslansko razpravo poslanca dr. Mateja Tašnar Vatovca, ki podrobno razčlenjuje več možnosti in izvedbene težave vseskozi nenormalno hitrega postopka oblastne koalicije, kateremu smo zdaj priča v Državnem zboru.

6. Najzgodnejši skupni datum je po vseh izračunih 15. oktober najpoznejši pa 15. november 2017, kar je za zakon, ki ga sicer koalicija protizakonito že uveljavlja, popolnoma razumen rok.

7. Ustava zahteva, da DZ razpiše referendum na dan predsedniških volitev

Predsednik Državnega zbora in DZ določata datum volitev predsednika RS in datum referenduma. Pri obeh imata na voljo več možnih datumov znotraj daljših obdobij. Ustava zahteva, da takrat, ko je mogoče razpisati referendum na isti dan kot volitve, DZ mora razpisati referendum na ta dan. To zahteva ustavna določba, ki postavlja kvorum za veljavnost referenduma. Namen referendumske ureditve je, da volivci veljavno glasujejo o referendumu in ne, da se jim glasovanje ali veljavnost referenduma s postavljanjem ovir ali izbiro manj ugodnega datuma preprečuje. Podobno kot je Ustavno sodišče odločilo, da izbira datuma med prazniki krši ustavo, jo krši tudi izbira manj ugodnega datuma, če je na voljo datum, na katerem bi referendum bil izveden hkrati z volitvami. Isto zahteva od DZ ustava tudi z razloga ekonomičnosti, saj z očitno neekonomično porabo proračunskih sredstev pride do kršitve pravic iz drugega člena ustave (socialna država) in drugih.

8. Prosimo, da sodišče odloča absolutno prednostno, saj je referendum že razpisan in kasnejša odločitev ne bi učinkovala. Prosimo tudi, da sodišče začasno zadrži izvedbo izpodbijanega akta o razpisu referenduma iz istih razlogov, kot je to že večkrat storilo: škoda, ki nastane z nekoliko kasnejšo izvedbo referenduma je minimalna v primerjavi z nepopravljivo škodo, ki nastane ob izvedbi referenduma, s katerim so močno kršene pravice volivcev.

9. Glede na povedano in urgentno tematiko predlagam, da US zadevo obravnava absolutno prednostno in da do končne odločitve izda odločbo o začasnem pridržanju izvajanja odloka in DZ naloži, da sprejme nov odlok ali pa naj US sodišče samo določi nov skupen datum referenduma in predsedniških volitev.

Zaključek: še nikoli v zgodovini parlamentarizma v Republiki Sloveniji standardi demokracije in pravne države pod pritiski izvršne veje oblasti in vladne koalicije v DZ, niso padli tako nizko kot v tem mandatu. Skrajni čas je, da se ta padec, katerega vrhunec je bilo obupno prizadevanje vladne koalicije v razpravi v DZ, da onemogoči povsem razumno zahtevo državljanov in celotne opozicije, enkrat za vselej ustavi.

Apeliram na Ustavno sodišče, ki ima to moč, da to anti demokratično brezumje zaustavi in da to stori čim prej in v dobrobit vse Slovenije in njenih državljanov.