Ameriški dvajsetletnik Otto Warmbier si je decembra 2015 med potovanjem po Kitajski omislil, da bi rad na lastne oči videl še Severno Korejo. Odpravil se je tja s potovalno agencijo, saj se drugače v ta stalinistični časoplov ne da priti. Gre za znano zgodbo, pisalo se je o njej po vsem svetu, zato jo na kratko povzemimo. Potem ko je Warmbier s prijatelji praznoval Novo leto na osrednjem trgu v Pjongjangu, se je v jutranjih urah vrnil v hotel. Po navedbah severnokorejskih oblasti se je odpravil v del zgradbe, ki je namenjen le uslužbencem, ter snel z zidu propagandistično parolo z namenom, da bi jo vzel s seboj domov v ZDA kot spominek. A to pomeni kršenje zakona.
Warmbier je bil v režiranem procesu – s solzami v očeh se je kesal, ter priznal “zločin” sovražne protidržavne aktivnosti, ki so mu ga naprtili – obsojen na petnajst let prisilnega dela. Nakar se o njem ni več izvedelo nič, dokler ga niso konec junija po diplomatskem posredovanju ZDA vrnili v domovino.
Doma je ležal v možganski komi in po nekaj dneh umrl. V kritično stanje, iz katerega se niti v ZDA ni več prebudil, je padel že kmalu po končanju sodnega postopka, in sicer po uživanju tablet za spanje, ki pa jih niso prenesle njegove ledvice. A to ameriški zdravniki dvomijo. Toda ker na njegovem telesu niso našli poškodb ali brazgotin, niso prišli do razlage vzrokov smrti. Zato lahko le ugibamo, na kakšen način so Warmbiera po vsej verjetnostni mučili, da po približno petnajstih mesecih ni bilo več prepoznano, kaj je pripeljalo do tovrstne poškodbe njegovih možganov.
Severna Koreja je regionalna atomska velesila. Njen diktator Kim Džong-un je znan po svojem sofisticiranem sadizmu. Februarja letošnjega leta sta dve severnokorejski agentki umorili njegovega polbrata Kim Džong-nama, ki je živel kot begunec v Maleziji. Ena od njiju je k njemu pristopila v dvorani mednarodnega letališča v Kuala Lumpurju ter mu čez obraz primaknila robec. Le-ta je vseboval strupen bojni živčni strup VX, ki je brezbarvna oljnata tekočina brez vonja. Kim Džong-nam je po dvajsetih minutah umrl. In kaj je bil razlog za atentat? Diktator je svojega polbrata verjetno sumil za morebitnega bodočega tekmeca, čeprav ta družinski izobčenec ni kazal zanimanja za politiko in je bil do Severne Koreje vsaj navzven lojalen.
Seveda, najbolj enostaven zaključek Warmbierove zgodbe bi bil: taki deželi se že od daleč izognite, kajti očitno nam želi na prav neverjetne načine dati vedeti, da jo je treba strahoma spoštovati, kar naj bi očitno odslej še posebej veljalo za turiste, za katere organizirana potovanja so se odprla pred približno desetimi leti. Toda le-to bi bil prehiter, pravzaprav povsem ignorantski sklep, saj v Severni Koreji živijo milijoni prebivalcev, ki doživljajo podobno usodo kot Warmbier ali pa Kim Džong-nam. Razlika je le v tem, da o njih ne bomo nikoli nič izvedeli.
Se pravi, v kolikor se odločate za pot v Demokratično ljudsko republiko Korejo: srečno, ampak po vrnitvi dajte vsaj svojemu okolju do znanja, kako obupno je, da mnoge, še posebej bolj ali manj komunistične države na svetu držijo ta ogaben režim pokonci. Če recimo Severna Koreja ne bi imela ekonomske in druge podpore iz Kitajske, bi se verjetno že zdavnaj sesula. Potovati da, ampak ne samo zaradi zabave in avanturizma, ker se slednje lahko slabo konča.
