Na prelomu leta si mnogi želijo ustvariti celovito podobo preteklega leta in tudi radovednost glede tega kaj bo prineslo novo leto je na vrhuncu. Na blaginjo ljudi najbolj vpliva dogajanje na dveh med seboj povezanih področjih: v gospodarstvu in v oboroženih konfliktih.
Vojna je najpogostejši in najbolj pereč vzrok revščine. Vzroki za vojno pa so mnogoteri. Ne morem se strinjati z marksistično analizo, ki v oboroženih spopadih vedno vidi posledice razrednega boja. Celo borba za ozemlje in gospodarske vire (kar je bilo v zgodovini glavni vzrok za vojne) je dandanes v večini primerov vojaških konfliktov le postranski vzrok izbruha vojne. Danes je za vojno potrebna eksplozivna zmes, nehumanih ideologij, avtoritarnih režimov in zgodovinsko pogojenega etničnega sovraštva. Vmešavanje velikih sil lahko naredi zmes bolj ali manj eksplozivno in odloči tudi o razpletu vojne, a za sam začetek vojne stališče »velikih« ni več tako pomembno kot je bilo v času blokovske razdelitve sveta. Danes je lahko že manjša država ali pa na primer odpadli sin milijonarske družine, sponzor regionalne vojne.
Nedavno sem zasledil za lase privlečeno analizo enega od dominantnih svetovnih medijev, da naj bi bil konflikt v Siriji povezan z globalnim segrevanjem, ki je povzročilo pomanjkanje vode v Siriji. Asadov režim naj bi »neo-liberalno« zmanjšal subvencije za vodo in to naj bi sprožilo državljansko vojno v Siriji. Očiten in dejanski vzrok državljanske vojne v Siriji, ki je bila v preteklem letu največje bojno polje in nam najbližje vojno žarišče, ni bil ustrezen za analitike (dejansko zgolj družbenopolitične delavce) , ki med prioritete za delovanje vlad razvitih držav že dalj časa forsirajo boj proti globalnemu segrevanju.
Eksplozivno zmes v Siriji so sestavljali: Asadova diktatura, politično zatirana sunitska večina, dominantna vloga države v gospodarstvu in radikalni Islam. Sprožilci so bili: navidezni uspehi drugih arabskih revolucij, medlo stališče ZDA, pričakovanje upornikov, da se bosta Francija in Velika Britanija vmešali tako kot sta se v Libiji, spodbujanje konflikta s strani nekaterih Islamskih držav v soseščini ter ISIS v Iraku.
Razplet državljanske vojne v Siriji, ki smo mu bili priča konec lanskega leta je poveden tudi za ostale tleče ali plamteče konflikte. Asad je zmagal, ker se je odločil uporabiti preizkušeno boljševistično metodo: Vsem pokazati, da bo šlo število pobitih nasprotnikov in postranskih žrtev v milijone preden se bo umaknil z oblasti. Ker je imel pri tem podporo Rusije, ker se je kot alternativa njegovemu režimu ponujala nič manj radikalna islamska diktatura in ker so evropski voditelji zatiranim Sunitom ponujali nadomestno domovino z ugodnostim socialne države, razplet že dalj časa ni bil vprašljiv, vprašanje je bilo le, koliko časa bo trajalo.
Asadov uspeh je slabo znamenje za državljane, ki živijo v diktaturah in ki si obetajo, da bodo dosegli spremembe po politični poti ali z oboroženim uporom. Tudi pičel izplen Kurdov, ki so nosili velik del bremena boja proti Islamski državi, kaže da se realna politika velikih držav še vedno ne meni kaj dosti za pravice majhnih narodov. Asadova zmaga je slabo znamenje za svobodoljubne Irance. Tako kot Kurdi niso uspeli vojaškega uspeha pretvoriti v državnost, tudi Kataloncem slabo kaže, da bodo uspeli politični uspeh pretvoriti v samostojnost.
Tuji gospodarski in vojaški analitiki ne pričakujejo, da bi konflikti na Bližnjem vzhodu v naslednjem letu bistveno vplivali na svetovno gospodarstvo. Nekoliko višja cena nafte ( V FT predvidevajo konec leta 2018 ceno sodčka nekaj nad 70 dolarji) svetovni gospodarski rasti v današnjem času ne škodi kaj dosti.
Vojaški, konflikt, ki v naslednjem letu predstavlja največje tveganje, je po mnenju mnogih analitikov možen izbruh vojne med Severno in Južno Korejo. Azija je najmočnejši motor svetovnega gospodarstva in Južna Koreja je najbolj vitalen in dinamičen del tega motorja. Če bodo Korejci, Japonci, Kitajci in Američani vmešani v vojaški konflikt na Korejskem polotoku, bo blagodejen vpliv Azije na svetovno gospodarstvo umanjkal.
Kako preprečiti novo Korejsko vojno? Večini navadnih zemljanov je na voljo le molitev za zdravo pamet vpletenih odločevalcev.
