Očitek
Nekaj dni po objavi aktualne arbitražne odločbe o sporu med Slovenijo in Hrvaško so se Slovenci znašli pod očitkom, da so »navajeni pri vsaki stvari zapenjati (vztrajati na resnici) do konca«, in naj se raje zgledujejo po arbitraži, ki je s kompromisom razrešila spor.
Spor pa ni razrešen.
Očitajoči akterji se lahko zato pridružijo hrvaškim zagovornikom navade, da naj bo čimveč ozemlja, morja in drugih življenjskih virov njihovega, ter njihovemu uradnemu stališču, ki vidi novo razrešitev spora v 33. členu Listine Združenih narodov. Slednji je prava valilnica kompromisov. V angleškem izvirniku se glasi:
»1. The parties to any dispute, the continuance of which is likely to endanger the maintenance of international peace and security, shall, first of all, seek a solution by negotiation, enquiry, mediation, conciliation, arbitration, judicial settlement, resort to regional agencies or arrangements, or other peaceful means of their own choice.
2. The Security Council shall, when it deems necessary, call upon the parties to settle their dispute by such means.«
Vzvišeni akterji kompromisa pa naj popazijo na svoje interpretacije.
Interpretacija
Problem spora je namreč interpretacija resnice. Kar gre lahko v podrobnosti. Poglejmo primer pravega pikolovskega »zapenjanja (vztrajanja na resnici)«:
Ali je nasledstvo Listine Združenih narodov (The Charter of the United Nations) v Sloveniji notificirano?
1. Resnica: Vpoglejmo v slovenski akt o notifikaciji nasledstva te Listine ZN. Vidimo naslednje: Uradna objava slovenskega akta o notifikaciji Listine Združenih narodov ima napako (!).
Listina ZN je v Sloveniji uveljavljena na podlagi jugoslovanskega Zakona o listini Združenih narodov v zvezi s tč. A.1 Akta o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini. V navedeni točki (A.1) se akt o notifikaciji nasledstva sklicuje na objavo Listine ZN v »Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe št. 69/1945«. To je napačno.
Ko namreč vpogledamo še v Zakon o listini Združenih narodov, ugotovimo, da je objavljen v »Uradnem listu DFJ št. 69/1945«.
2. Interpretacija: Pravni vir, ki se navaja v točki A.1 akta o nasledstvu ne obstaja. Leta 1945 ni obstajal niti Uradni list FLRJ (Federativne ljudske republike Jugoslavije), niti ni obstajala država FLRJ. Leta 1945 je obstajal Uradni list DFJ na podlagi Odloka o »Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavije« (ime tega odloka smo navedli skladno z izvirnikom, ki v besedilu vsebuje tako navednice, kakor tudi pisanje besede »demokratične« z malo začetnico) v zvezi z Odlokom o izdajanju zakonskih odlokov in drugih predpisov. Zakon o listini Združenih narodov pa je bil objavljen v dne 11. septembra 1945. leta izdani številki Uradnega lista DFJ. Poimenovanje FLRJ je bilo uveljavljeno z Odlokom Ustavodajne skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije o proglasitvi Ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije, sprejetim dne 31. januarja 1946, poimenovanje DFJ pa je bilo uveljavljeno z Resolucijo o proglasitvi Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije za Začasno narodno skupščino Demokratske federativne Jugoslavije, sklenjeno dne 10. avgusta 1945.
3. Pikolovstvo: Listina Združenih narodov je eden temeljnih pravnih aktov slovenskega mednarodnopravnega sistema. Napaka notifikacije nasledstva tega akta zato v neki meri učinkuje na ves mednarodnopravni sistem.
Zlasti tedaj, ko se akti tega mednarodnopravnega sistema izrecno sklicujejo na določila Listine Združenih narodov, na primer na določilo člena 102 Listine ZN, po katerem se morajo mednarodni pravni akti registrirati pri ZN. Takšen primer izrecnega sklicevanja na člen 102 Listine ZN je tudi 4. odstavek 11. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške.
Kar je pikolovsko »zapenjanje (vztrajanje na resnici)« v povezavi z arbitražnim sporazumom.
