Popolnoma jim je vseeno za hierarhijo vrednot, o kateri njihov sodobni evrazijski izbranec ne pušča dvomov. Ne le, da bi morali v njegovem prizadevanju za absolutno moč namesto ideala prepoznati parodijo in sramotenje resnične Božje moči, oči si zatiskajo tudi pred tem, da v njegovih zabetoniranih sovjetskih možganih pravoslavje ne more imeti drugačne vloge kot zgolj tiste cenene topovske hrane.
Avstrijski »katoliški kapital« je hotel imeti v Sloveniji levičarski, protikatoliški in protidružinski medij. In ga je naredil. Styria je v Žurnal vložila na desetine milijonov EUR. Po enajstih letih so bankrotirali z več kot 40 … Beri dalje
Po 26-ih letih sem prejšnji teden ponovno obiskal Beograd. Z mladimi iz vojniškega konca. Bolj delovno (skavtsko načrtovanje!) kot turistično. Spanje na tleh v župnijski dvorani na Banovem Brdu. Dva dolga sprehoda ob Savi, kozarec … Beri dalje
Priznam: sprva sem hotel pisati zgolj o ustavnih spremembah oz. o tem, zakaj jih v Sloveniji potrebujemo. A ko je po medijskih kuloarjih zaokrožil verz pokojnega Daneta Zajca »Pride čas, ko ni več časa, in ko se je omenjeni verz dejansko združil z razlogi za tretjo majniško deklaracijo, ki je nastala skoraj sto let po prvi in četrt stoletja po drugi, mi je bilo jasno, da moram spremembe ustave umestiti v širši družbeni in politični kontekst.
Nobenega pretiranega veselja ni bilo te dni, ko smo tudi v naših krajih obeležili deseto obletnico vstopa domovine Slovenije v Evropsko unijo. Še dnevno časopisje se ni preveč razpisalo, če že ni skorajda zafrkljivo pisalo … Beri dalje
Igranje s svetlobo ob sončnem zahodu na otoku “Isla Mujeres” (Mehika). Foto: Mitja Žunko
V svojem zanimanju za ameriško krščansko-konzervativno sceno sem naletel na (za naše pojme) neverjetno navdušenje cele vrste njenih pomembnih predstavnikov nad Putinom. Emblematičen je članek s povednim naslovom: Na čigavi strani je sedaj Bog?. Če je v naslovu vprašaj, je ves članek en sam niz argumentov v prid trditve, da je Bog sedaj na strani Putina in Rusije in ne več na strani ZDA, kot smo bili vajeni misliti v času hladne vojne.
Pred dvesto leti so po Evropi divjale Napoleonske vojne. V naših krajih so bili trikrat, leta 1797, 1805 in v letih 1809-1813. V Gornji Radovni najdemo spomin na francosko vojsko. Reka Radovna si je med … Beri dalje
Zakaj zgražanje in panika zaradi prodaje neke stavbe, ki naj bi nekoč postala cerkev? Tisti zidovi, pa naj bodo še tako lepi, še niso Božje bivališče. V Sloveniji imamo ogromno čudovitih »Božjih hramov«. In koliko … Beri dalje
Konec maja se papež Frančišek odpravlja na tridnevni obisk Jordanije in Izraela. Za obe državi, Vatikan in Izrael, je takšen dogodek velikega pomena. Zakaj? Zgodovina diplomatskih odnosov med državama je tako nenavadna, nemara edinstvena v novejši zgodovini, da je vredna pozornosti širše javnosti.
Pred dnevi so svetovni mediji objavili novico, da je policija na Severnem Irskem aretirala vodjo politične stranke Sinn Fein Gerryja Adamsa zaradi obtožb, ki sta jih izrekla dva bivša pripadnika IRE (Irske republikanske armade). Oba pričevalca, ki sta danes že mrtva, sta pred leti v zaupnem intervjuju raziskovalcem na Boston College razkrila svojo vlogo v spopadih z britansko vojsko in policijo.
Sodba v zadevi Patria temelji na domnevi krivde, in ne na domnevi nedolžnosti. V mesecu maju, ko Slovenci praznujemo petindvajseto obletnico Majniške deklaracije in slavimo Dan Evrope, ugotavljamo, da se človekove pravice in temeljne svoboščine … Beri dalje
Vsakič, ko so volitve, se razveselim. Volitve naravnost ljubim. Demokracija redno živi od volitev, kjer je mogoče izbirati med različnimi svetovnonazorskimi skupinami (strankami) in različnimi voditelji. Tako so npr. SDS, SLS in NSi stranke istega svetovnonazorskega bazena, a so si zelo različne med seboj. Na kontinuitetni strani pa je danes »izbira« tolikšna, da se še najbolj zvesti volivec ne more več prav orientirati.
V intervjuju za Časnik je Lojze Peterle, evropski poslanec in kandidat skupne liste NSi in SLS na evropskih volitvah 25. maja, odgovarjal na vprašanja o sodelovanju in prihodnosti strank na desnici, preseganju polarizacije, o nezaupanju do institucij in lustraciji. Med drugim smo ga vprašali tudi o poročilu Lunaček in odnosu do splava v Sloveniji. Spregovoril pa je tudi o svojem zdravju.
Recenzija knjige Nova politična znanost (1951), avtor dr. Eric Voegelin (1901-1985). Kaj je temelj in smisel civilizacij in zaradi česa civilizacije napredujejo ali propadajo? Kako so različna ljudstva zagotavljala red družbe, predstavništvo in vodenje družbe, … Beri dalje
Zaupanje je pomemben dejavnik naših vsakodnevnih aktivnosti. Večidel se sploh ne zavedamo, da so elementi zaupanja prisotni praktično v vseh naših odločitvah. Ob predpostavki, da se ljudje praviloma vedemo na način, ki nam ne povzroča nepotrebne škode, lahko elemente zaupanja zaznamo v vseh naših odločitvah. Delujoče pravosodje in prosti trg spodbujata zaupanje. A mi verjamete?
Pritrditev višjega sodišča sodbi, ki jo je lani izreklo okrajno sodišče, namreč bolj pripomore k preglednosti in tudi odpira možnost pritožbe na višje organe, zlasti na ustavno sodišče. Glede na kritike, ki jih je doživela lanska (ob)sodba v zadevi Patria s strani pravne stroke (v zadnjem času je bil zlasti kritičen profesor kazenskega prava dr. Ivan Bele), obstaja precejšnja verjetnost, da bo zadeva Patria že v kratkem postala mlinski kamen slovenskega pravosodja.
Prepletenost dveh ključnih dogodkov, ki Slovenijo zaposlujeta že več mesecev, je bila v tem tednu malodane neverjetna. Težko bi to prepletanje definirali kako drugače kot “atomska bomba” na slovenskem političnem prizorišču. Padec vlade Alenke Bratušek, nad katerim se kot zlovešča slutnja dviga duh Zorana Jankovića, in hkratna potrditev obsodbe nekdanjega premierja Janeza Janše.
Zadevi Patria sem v preteklosti posvetil že kar nekaj strokovnih člankov in javnih oglašanj. Tudi na straneh tega časopisa, kjer sem Patrio zaradi njenega seizmičnega vpliva na slovenski politični prostor označil kot politični proces par excellence. Ne torej nujno v njenem nastanku, prav gotovo pa v njenem učinku na slovenski politični prostor.
Poslovanje Nadškofije Maribor, izpraznjeni nadškofijski katedri v Ljubljani in Mariboru, nastop papeža Frančiška in obnova dvorca Goričane so dogodki in okoliščine, ki so očitno razgalile odnos in razvnele razprave o mestu in vlogi laikov in klerikov v Cerkvi na Slovenskem. Dialog o tem mora biti dobrodošel.