Čeprav šele jeseni
Vsakič, ko so volitve, se razveselim. Volitve naravnost ljubim. Demokracija redno živi od volitev, kjer je mogoče izbirati med različnimi svetovnonazorskimi skupinami (strankami) in različnimi voditelji. Tako so npr. SDS, SLS in NSi stranke istega svetovnonazorskega bazena, a so si zelo različne med seboj. Na kontinuitetni strani pa je danes »izbira« tolikšna, da se še najbolj zvesti volivec ne more več prav orientirati. Sicer je na tej strani povsem vseeno komu oddaš svoj glas. Vedno je to glas za Kučana, zadnjega partijskega sekretarja in njegovo gostilniško kliko.
Kaj od nas terja priprava na volitve
Priprava na volitve je tekma za vsak glas, za prostor v dominantnih medijih (ne smemo pozabiti, da so vsi kontinuitetni!), za reklamo, za prisotnost. Tako že dolge mesece mediji delajo brezplačno reklamo Igorju Šoltesu, Kardeljevemu vnuku, torej predvsem »našemu«, da bi ga spravili v parlament, čeprav je kot predsednik računskega sodišča soustvarjal sedanji finančni kaos, ki temelji na korupciji. Precejal je namreč komarje in požiral slone… Šoltesu so namenili vlogo Jankoviča pri prihajajočih volitvah. Z njim naj bi spet uspela prevara, da ga bodo volili razočarani levičarji in iskalci novih/starih obrazov.
Pri volilni tekmi gre tudi zato, da bi čim več svojih volivcev spravili na volišča in čim več drugače mislečih zadržali doma. Prav na to moramo biti pozorni neodvisni volivci. Kdo in kako nas vabi na volišča oziroma kako poteka kampanja diskreditacije demokracije in politikov, da bi prav mi ostali doma. Dogajanje pri nas, ne le predvolilno, določa kontinuiteta preko svojih dominantnih, režimskih, medijev. Naloga neodvisnih volivcev je, da v vsakem primeru gremo na volitve, da tja povabimo čim več ljudi in da ustvarjamo pozitivno vzdušje ob tem prazniku demokracije.
Zelo važno pri teh volitvah, drugih zaporednih in predčasnih volitvah, je, da se zavedamo, da smo se volivci že dvakrat zapored zmotili, oz. smo nasedli pravi partijski propagandi. Najprej zato, ker smo pod vplivom medijev kaznovali edino pomladno vlado leta 2008 in takrat celo pustili pred parlamentarnim pragom NSi, brez katere ne more biti pomladne večine v parlamentu; drugič pa zato, ko smo šli ponovno na limance in postavili PS na prvo mesto 2012 in si sami ovili mlinski kamen najbolj skorumpirane in najslabše vlade, kar smo jih imeli.
Kljub medijskemu pranju možganov se moramo zavedati, da prav možgane potrebujemo, ko gremo na volitve. Ne smemo voliti z želodcem, ker imamo tam osovraženega JJ, ampak s pametjo, s spominom in z voljo, da se ne pustimo pregnati. Pamet v roke, ko obkrožamo koga hočemo v parlamentu to je bistveno pri vsakih volitvah!
Veseliti se moramo vsake vroče in odkrite debate kjer politiki povozijo novinarje, ki hočejo vso stvar spremeniti v nek urejen, brezkrven in neznačajen TV kviz. Prav paziti moramo, da ne pozabimo, da so novinarji pravzaprav problem naše demokracije in nek »svet in nedotakljiv« ceh. Zaradi njih in po njih prihaja do mnogih napačnih odločitev. Oni so sokrivi za stanje v državi. Oni hočejo biti nadzorniki a ne dovolijo nobene kritike njihovega dela. Iz njihove drže veje samozadostnost napuha in pripadnost kontinuiteti, da človeka kar zmrazi. In vendar moramo tudi s to zimo živeti. Zato je važno, da vemo, da je tam umska, ideološka in politična zima.
Kljub vsemu soočajmo ne le besede, temveč tudi dejanja. Še nikoli nobena vlada ni imela takega samovšečnega mnenja o sebi kakor AB, pa še nikoli ni 8 milijard dejstev govorilo proti njej. A vlada AB je vlada SD-ja, DeSUS-a, DL-a, PS-a in vse kontinuitete s Kučanom na čelu. Če se hočemo te nesposobnežev znebiti, potem je pot ena sama. Ne smejo dobiti našega glasu.
Česa na volitvah ne smemo narediti
Tudi pri tokratnih volitvah velja, da ne smemo voliti »neodvisnih«, ker takih dejansko ni. Ne smemo voliti »novih«, ker so v resnici sami stari (volk menja kožo, nravi pa ne) in ne smemo takih, ki sedaj kandidirajo v tretji, četrti ali v peti stranki kot AB. Če je namreč stranka izraz mojega mišljenja, potem je ne morem zamenjavati kakor umazano perilo. Če pa z tako veliko lahkoto menjam stranke, pa to preprosto pomeni, da so vse iste, razen imena. Šoltesa, Cerarja, TRS, vstajnike, ipd. pustimo raje pred parlamentom, je že bolje, da se vanj vrneta LDS in ZARES, morda očiščeni od »izven parlamentarnih« vic… Spomnimo se fiaska PS v prvih mesecih parlamentarne prisotnosti. Zdaj pa naj bi se farsa in začetništvo še enkrat ponovilo z vso to plejado zadnjih nabornikov na levici? Ne, hvala!
Če hočemo ven iz krize, ki prihaja naravnost iz čebinskega kotla zarotništva in gostilničarstva, potem se moramo neodvisni volivci angažirati in opredeliti. Spodbujati moramo pogovore in debate o naši politični stvarnosti. Različnost mnenj in pogledov moramo spoštovani in jo ceniti kot bistvo demokracije in svobodne družbe. Svobodo govora in združevanja smo si izborili proti volji Partije in ne smemo jo zapraviti zaradi enoumja medijev in lobistov, ki sodno preganjajo vsakega, ki misli drugače in to tudi pove.
Če se hočemo znebiti korupcije in slabega upravljanja sedanje vlade, potem moramo svoje glasove pretočiti v opozicijo, ne pa v »nove« obraze iste politične skupine kakor smo delali v preteklosti. Izkustvo potrjuje, da se v politiki klin izbija s klinom druge barve in politične provenience. Ne moremo z istimi ljudmi pričakovati drugačnih metod. Posebej zato ne, ker ti, ki so sedaj na oblasti zapuščajo finančno umrlo Slovenijo.
Trojka bo prišla
Pri izbirah bodimo realisti. Prihaja čas »krvi, potenja in solza«, ker bomo morali prenašati vse posledice najslabše vlade v naši zgodovini, to je vlada AB, ki odhaja v zgodovino (Bogu hvala!), čeprav bo v naslednjih mesecih povzročila še veliko škode saj bomo priče novemu zadolževanju, novim prijateljskim pogodbam o katerih bomo zvedeli šele v prihodnosti, če bo vlada pomladna, neštetim zaposlitvam svojih kadrov, potem, ko so vse leto lustrirali in preganjali vse, ki jim niso po volji, da bo naslednja vlada potrebovala vsaj 4 leta, da odpravi vse te posledice. Zato moramo volivci vedeti, da vsak, ki nam bo obljubljal gospodarsko rast, lahko in brezskrbno življenje, nevreden naše pozornosti in glasov. Kdor bo kaj takega obljubljal ni vreden naših glasov.
Trojka bo prišla, zato volimo tiste, ki so tako pogumni, da jo sprejmejo.
Izkušnje naj nas učijo
Pravijo, da se pametni učijo od napak drugih, nespametni pa od svojih lastnih napak. Naše napake so nam podarile nekaj dragocenih izkušenj o tem koga in kako voliti, če se hočemo izogniti slabim vladam.
Zdaj vemo kaj pomeni imeti vlado brez programa. Pod Borutom Pahorjem smo spoznali kaj pomeni vlado, ki je brez značajnega predsednika. Zato je čas, da združimo obe spoznanji v izkušnjo, da mora biti voditelj, ki ga izberemo resničen voditelj svoje stranke ter mora vedeti kako na »odhodkovni« strani zmanjšati izdatke države. Imeti mora pogum, da zareže v pijavke naše skupne blagajne: inštitute in zavode, svetovalce in razno razne dobavitelje, ki si mastno zaračunavajo svoje »storitve«. Tega je toliko, da je potrebno veliko poguma, da se sploh začne.
Vedeti moramo, da mora nova oblast lustrirati sodstvo in ga osvoboditi spon kontinuitete.
Vedeti moramo, da je potrebno prevetriti medijski prostor in morda celo zapreti državno FDV in na novo postaviti RTVSLO kakor so naredili v Grčiji.
Vedeti moramo, da so naloge tako velike in pereče, da nimamo več izgovorov in časa, da bi začeli jutri.
Potreben je resničen in dokončen prelom z revolucionarno tradicijo enoumja in zatiranja drugače mislečih na vseh bistvenih področjih družbe: politike, sodstvu, civilni družbi, gospodarstvu in medijih.
Ne zavrzimo letošnje priložnosti
Volitve so priložnost, ko se karte delijo na novo. Če bomo odločno podprli demokratično, pomladno stran in vztrajali pri svojih odločitvah, potem bo gostilniško-zarotniška politika Čebin premagana in bomo končno stopili na pot normalne demokracije. Normalna bo naša demokracija takrat, ko bodo veljaki kontinuitetnih strank resnično ustvarjali politiko svojih grupacij (kar v bistvu hoče narediti Janković) in da ne bodo izgube oblasti videli kot neke tragedije, ampak kot samoumevno dogajanje, saj bodo spet volitve in bo spet priložnost, da se osveženi in na novo pripravljeni spet potegujemo za začasno upravljanje skupnih stvari. Začasno, ne večno in ne dosmrtno kakor so prepričani partijski funkcionarji, ki hočejo imeti vsaj tajnico in šoferja do svoje smrti.
Spet imamo priložnost, da se jih znebimo in polni upanja pogledamo v prihodnost.
