Avstrijski »katoliški kapital« je hotel imeti v Sloveniji levičarski, protikatoliški in protidružinski medij. In ga je naredil.
Styria je v Žurnal vložila na desetine milijonov EUR. Po enajstih letih so bankrotirali z več kot 40 mio EUR minusa. Največ ga je pridelal Goran Novkovič, ki se rad dela gospodarskega in medijskega strokovnjaka. Izkazalo se je, da njegove zgrešene poslovne in uredniške politike ne more sanirati niti medijski gigant kot je Styria. Očitno pa je odličen blefer, saj so Avstrijci rabili pet let, preden so ga spregledali. Izdatno je k polomu pripomogel tudi Matej Košir s kristjanofobnimi izjavami.
Nekaterim je odleglo. Zame pa je propad Žurnala grenak. Žurnal je namreč zamujena priložnost, da bi druga polovica slovenskih pljuč dobila svoj dnevnik, tednik in spletni novičnik. Upal sem, da se bo dalo doseči njegovo vrednostno preusmeritev. Lastniki se s tem niso strinjali in so do zadnjega peljali isto politiko ter na koncu raje izbrali bankrot kot pravo smer. Škoda, v nekaj mesecih bi lahko postal dober, sorazmerno velik desnosredinski medij, ki ga v Sloveniji ni. Pa bi ga Slovenija še kako potrebovala. In tudi bralce – plačnike bi imel, saj okoli polovica prebivalstva nima nobenega dnevnega časopisa, novičarskega portala in televizije, s katerim bi se lahko poistovetila.
Ne razumem novinarjev. Skoraj vsi rinejo na levo, medtem ko je na desni sredini prazen medijski prostor, ki bi jih sprejel odprtih rok. Ali res mislijo, da lahko ena idejna usmeritev preživi 98% novinarskega kadra? Desnosredinski bralci, gledalci in poslušalci lahko preživijo vsaj 100 dodatnih novinarjev. Ti pa njihovega denarja očitno nočejo in še naprej trobijo v isti rog ter tarnajo o slabem položaju v medijih, odpuščanju in izkoriščanju novinarjev. Mislim, da bodo morali novinarji in mediji dojeti, da je medijski prostor trg vrednostnih usmeritev in ne le ideološka bojna fronta. Morda bodo morali pozabiti marsikaj, kar so se učili na FDV.
Eni pravijo, da je v Sloveniji v zadnjih letih vse narobe. Jaz se ne strinjam. Vse je bilo narobe takrat, ko smo mislili, da je vse v redu. Ko smo živeli v iluziji, da smo zgodba o uspehu in najsvetlejša zvezda na evropski zastavi. Takrat so se dogajale največje lumparije. Sedaj so več ali manj znane rak rane naše družbe in države. Znane so tudi rešitve, ki jih dobro nakazuje Majniška deklaracija 2014 in jo bodo morali nadgraditi programi po posameznih področjih. Letošnje volitve so zato priložnost. Najprej za stranke, da ponudijo programe za izhod iz vsesplošne krize. In za volivke in volivce, da pokažemo zrelost ter damo prednost prihodnosti pred preteklostjo. Žal smo tam, kjer smo, tudi zato ker smo dajali na volitvah prednost preteklosti pred prihodnostjo.
Potrebna je zmaga prihodnosti. Tudi po volitvah ne bo lahko, saj bo morala prihodnost zmagovati vsak dan znova, ne le na volilni dan. Preobrat ne sme biti dogodek, ampak proces.
