Svoboda govora pomeni spoštovanje drugače mislečega

V nasprotju z zasebnimi mediji za javni zavod ni pomembno, ali je dobičkonosen ali ne, ker se financira z javnim denarjem. Zagotovljeno mora biti, da javne televizije nihče ne instrumentalizira, ne vlada, določene politične opcije ne nosilci drugih enostranskih interesov.

Od rumenega tiska do Kristusa

Svet bo lepši, če ga bomo videli v stvarnih barvah. In pri tem imajo veliko, dragoceno in skoraj nepopravljivo in nenadomestljivo poslanstvo novinarji. Če bodo slikali življenje v takšnih barvah, v kakršnih je in v … Beri dalje

Svoboda tiska v Vatikanu

Brez večjih pretresov se je v Vatikanu končal drugi proces, povezan z uhajanjem in objavo zaupnih dokumentov. Od petih ljudi, ki so se konec preteklega leta znašli na zatožni klopi, sta bila obsojena dva člana papeške komisije za gospodarske zadeve. Tretji vatikanski uslužbenec je bil spoznan za nedolžnega, v primeru dveh publicistov pa je sodišče ugotovilo, da ni pristojno.

M. Miklavčič, Zarečeno: Osvoboditev spomina

V deželi, kjer si zraven jutranje kave ne serviramo ščepca treznosti, ampak veliko žlico nebrzdane, t.i. ”duhovne rasti”, v deželi papirnatih človekoljubov, fanatičnih ljubiteljev štirinožcev, mehiških nadaljevank in big braderjev, kjer se že zarana prične … Beri dalje

Družina: Kaj loči dobre in slabe novinarje?

Filozof dr. Adriano Fabris, gost založbe Družina Družbi našega časa dajemo različne pridevnike, med katerimi je med najpogosteje uporabljenimi »komunikacijska«. Preplavljeni smo namreč z informacijami, ki do nas prihajajo po vedno širših in tehnološko izpopolnjenih … Beri dalje

Zmerjam, torej sem

Želel bi zapisati, da smo pri nas boljši (to je, za Nemčijo in Francijo, kar bi v konkretnem primeru pomenilo napredek), a žal ne morem. Tudi pri nas imamo novinarje, ki svobodo komuniciranja razumejo predvsem v tem smislu, da lahko nekaznovano delajo, kar se jim zdi. Širjenje nepreverjenih klevet in neresničnih informacij je še najmanj, kar si privoščijo.

Prebuja za družino, boj, usmiljenje

Na prvi pogled smo pri vodilnih slovenskih medijih bili spet priča „neznosne lahkosti“ zdrsa v profesionalnosti. Drugi pogled razodene nekaj več, nekaj pravzaprav slabo prikritega, nekaj hudo bolečega: naši ideološko pro-LGBT usmerjeni novinarji in uredništva nikakor niso preboleli poraza na referendumu o ZZZDR 20. decembra lani. Domnevam, da ti samo bolečina lahko zamegli presojo do mere, da zbrišeš 900.000 ljudi.