V kritičnem času sta tvegala lastno kožo samo dva, družbenopolitični delavci so se prebudili kasneje. Tvegati lastno kožo (Skin in the Game) je zadnja knjiga v vrsti uspešnic esejista, matematika in enega največjih strokovnjakov za različne vrste tveganj Nassima Nicolasa Taleba. Poanta knjige je, da bo družba boljša in pravičnejša, če bomo bolj zaupali ljudem, ki za to, kar delajo in govorijo, zastavijo sami sebe (tvegajo lastno kožo), in manj ljudem, ki se sicer lahko odlikujejo z akademskimi dosežki, a pri tem, kar delajo, in za to, kar priporočajo, zase ne sprejemajo nobenih tveganj.
Medijski vihar, ki je nastal ob nabavi ventilatorjev za umetno predihavanje bolnikov na intenzivni negi, lepo kaže, kdaj so najglasnejši tisti – družbenopolitični delavci –, ki nikoli ne tvegajo lastne kože.
Ob razglasitvi epidemije 12. marca smo imeli v Sloveniji nekaj nad 160 ventilatorjev, ki so jih pogosto uporabljali običajni bolniki v intenzivni negi. Stroka je takrat trdila, da Slovenija nujno potrebuje vsaj še 300 novih ventilatorjev. Nihče ni oporekal.
Družbenopolitični delavci so se prebudili, ko je prva faza epidemije bila že mimo
Že 29. marca je minister Počivalšek sporočil javnosti, da so Splošni bolnišnici Celje dostavili 20 novih ventilatorjev. Povedal je, da gre le za prvo pošiljko od skupno naročenih 220 ventilatorjev. Konec marca še ni bilo jasno, ali nam bo uspelo zajeziti širjenje virusa, zato so si mnogi, ki so spremljali pretresljive novice iz Italije, kjer ni bilo dovolj ventilatorjev za vse bolnike, oddahnili.
Vsaj dva tedna te daleč največje dobave zdravstvene opreme ni nihče problematiziral, čeprav so imeli tisti, ki so snemali telefonske pogovore ministra Počivalška, že vse posneto.
Nihče od strokovnjakov, ki so ocenjevali primernost ventilatorjev, se ni oglasil, češ, zakaj smo nabavili prav te ventilatorje, saj bi lahko nabavili druge bolj ugodno. Če so bile kakšne nepravilnosti, če so bili nezakoniti pritiski za izvedbo posla, bi bil konec marca pravi čas za žvižgače in raziskovalne novinarje, da tvegajo lastno kožo in opozorijo na nepravilnosti.
V kritičnem času na vrhuncu epidemije sta tvegala lastno kožo samo dva. Lastnik dobavitelja podjetja GenePlanet Marko Bitenc, ki je 24. marca ponudil, da teh po mnenju nekaterih strokovnjakov ne najbolj primernih ventilatorjev sploh ne dobavi, in minister Počivalšek, ki se je odločil, naj se nakup vseeno izpelje.
Sedaj, ko je očitno, da je prva faza epidemije za nami, so se prebudili tudi novinarji – družbenopolitični delavci. Sedaj vedo, da je bilo nabavljenih preveč ventilatorjev, sedaj potvorijo strokovno oceno ventilatorjev iz »manj ustrezni« v »neustrezni« in zamolčijo dejstvo, da je država kupila edine še ustrezne ventilatorje, ki so bili konec marca in v začetku aprila dobavljivi. Ustvarili so ozračje, da v kritičnih razmerah v prihodnje nihče pri zdravi pameti ne bo več tvegal lastne kože.
Vir: Družina 2020, št. 19, str.13
