Matej Kovač 
Verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, češ da so pri nas kratene različne svoboščine, bo ogrožena, ko bo Slovenija prevzela predsedovanje Svetu EZ, ker se bo več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje naši državi.
Minuli teden smo bili priče ustvarjanju vtisa, da so v tujini zaskrbljeni za demokracijo in svobodo medijev v Sloveniji. Dobro orkestrirano medijsko kompanijo je sprožil članek na bruseljskem portalu Politico, objavljen 16. februarja, o vojni … Beri dalje
Dominantne internetne korporacije so izkoristile nerede ob zadnjem Trumpovem zborovanju v Washingtonu, da so trajno preprečile njegov dostop do socialnih omrežij in da onemogočajo delovanje tistim socialnim mrežam, ki še servisirajo Trumpa in njegove podpornike. Da so ukrepi vzradostili dediče slovenskih komunističnih zločincev, ne preseneča. Ko so se po gospodarskem kolapsu komunizma znašli na napačni strani zgodovine, si sedaj domišljajo, da so kršitelji svobode izražanja po novem dobri fantje.
Medijsko razglasitev zmage Joeja Bidna na ameriških predsedniških volitvah mnogi tolmačijo kot znanilko velikih premikov na globalni politični sceni. Bolj radikalna, ljudska (populistična) konservativna politika naj bi bila v zatonu, ker bo zelo verjetno eden … Beri dalje
Kadrovske menjave so edini konkreten ukrep za zajezitev epidemije, ki sta ga sposobna navesti prvaka opozicije Tanja Fajon in Marjan Šarec, ki v zamenjavi direktorja NIJZ in vladnega govorca vidita zdravstvene krize. Pametni ukrepi v … Beri dalje
Med časom, ko se je z varnostnimi pasovi reševalo življenje na cesti, in časom, ko je za naše skupno dobro treba zajeziti širjenje okužbe, so pomembne razlike, saj imajo danes anticovid influencerji na voljo družbena … Beri dalje
Ko so vzhodnonemški komunisti poskušali preprečiti svojim državljanom pobeg na Zahod, so zgradili antifašistični zaščitni zid (Antifaschistischer Schutzwall), bolj znan kot berlinski zid. Podobno še danes mnogi levičarski politiki, ko jih zaskrbi zavzetost in pripadnost … Beri dalje
»Denar davkoplačevalcev« je ideološki termin. Ni ideološki v sprevrženem, slovenskem pomenu, ko je ideološko vse, kar se kritično dotika dediščine komunistične revolucije, ampak v pravem pomenu besede. Je termin, ki bolj opisuje določena prepričanja, kot … Beri dalje
V kritičnem času sta tvegala lastno kožo samo dva, družbenopolitični delavci so se prebudili kasneje. Tvegati lastno kožo (Skin in the Game) je zadnja knjiga v vrsti uspešnic esejista, matematika in enega največjih strokovnjakov za … Beri dalje
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do … Beri dalje
Ker je ob nastopu epidemije vlado oblikovala »napačna koalicija«, družbenopolitični delavci problematizirajo omejevalne oblastne ukrepe, ki so nujni.
Gospodarji slovenske tranzicije, navdušeni nad uspešno vladavino LDS v devetdesetih, razočarani nad nezadostno servilnostjo Boruta Pahorja in obsedeni z družbeno močjo, ki jim jo daje obvladovanje medijev in na javna naročila vezanega gospodarstva, so poskušali zaščititi privilegije s svojimi političnimi stvaritvami.
Politiki »protijanševskih« koalicij so v zadnjem desetletju volivce zavedli v večinsko podporo arbitražnemu sporazumu, imenovali arbitra, ki je poskušal goljufati, potem pa blodili po evropski diplomatski sceni in sodiščih. V tujini niso vzpostavili omembe vrednih zavezništev, neuspešni so pri pridobivanju evropskih sredstev, pa še teh, ki jih dobijo, ne uspejo pravočasno porabiti, ker ne znajo v razumnih rokih izpeljati zahtevnejših javnih naročil.
Nesrečni dogodki v Iraku pa so nastavili ogledalo tudi Sloveniji. Namesto stvarnega poročanja o dogodkih, o vzrokih in morebitnih posledicah, so številni komentatorji dali duška svojim predsodkom do ZDA in predsednika Trumpa. Žal se s takim nastopanjem izpostavljajo kot zagovorniki diktatorskega in terorističnega islamističnega režima.
Na osnovi uspeha tožbe pred sodiščem EU naj se preuči, kolikšna je verjetnost, da ta blokada prisili Hrvaško k uveljavitvi arbitražne odločitve, do takrat pa stišajmo bojevito retoriko.
V državah, ki so na primer v obdobju desetih let močno dvignile standard svojih državljanov, so se spremembe dogajale po naslednjem vrstnem redu: dvig produktivnosti v zasebnem sektorju, rast investicij v zasebnem in javnem sektorju, dvig plač v zasebnem sektorju, dvig plač v javnem sektorju in na koncu dvig socialnih transferjev ter pokojnin.
Spodrsljaj Banke Slovenije je omogočil tudi politikom, da se izkažejo v svojem dušebrižništvu. Marjan Šarec, ki na politiko centralne banke ne more in ne sme vplivati, je tako izjavil, da gre za »premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi«.
Fraport sicer večinsko obvladuje dežela Hessen, a družba kotira na borzi in se obnaša kot normalna delniška družba, katere glavni cilj je dobiček. Poslovni motiv Fraporta, da ima v Sloveniji uspešno naložbo, je mnogo boljše jamstvo povezanosti Slovenije s svetom kot pa »leteči cirkus« Alenke Bratušek in Zdravka Počivalška.
Če se v času njihove vladavine poveča bruto domači proizvod (BDP), se politiki radi pohvalijo, kako so prispevali k rasti gospodarstva in večji blaginji prebivalstva. Če bi jih vprašali, katero njihovo dejanje je prispevalo k … Beri dalje
Kratkoročno bi delavec s povprečno plačo, ki sedaj plačuje dopolnilno zavarovanje, prihranil mesečno 20 evrov (pod pogojem, da delodajalci ne bodo prevalili povečanja njihovega prispevka v zmanjšanje ali začasno zamrznitev plač), dolgoročno pa se bo dostopnost do zdravstvenih storitev zmanjšala.