Kapitalizem v Sloveniji zaenkrat še ni zmagal

Kapitalizem v Sloveniji zaenkrat še ni zmagal

Ko sem doma omenil, da bodo volitve tudi referendum za kapitalizem ali za socializem, mi je hčerka rekla: »Pa saj večina v Sloveniji hoče socializem!« Nisem ugovarjal, in nedeljske volitve so protikapitalistično nastrojenost večine slovenskih … Beri dalje

Karl Marx (1818-1883) ni glavni krivec

Zadnji aprilski dan je New York Times objavil kolumno Jasona Barkerja, docenta filozofije z zasebne univerze  Kyung Hee v Seulu z naslovom: »Vse najboljše Karl Marx, imel si prav!« Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je … Beri dalje

Tujina vas gleda

Čebinski revolucionarji so se svoje obrti učili v Stalinovih šolah za poklicne revolucionarje. Za učinkovito pobijanje političnih nasprotnikov, uničevanje sopotnikov in zastraševanje ostalih so se učili tudi propagande. Eden od vzvodov za dobro propagandno delovanje … Beri dalje

Tako dobro nam gre, da ne vemo, kaj bi

Ko smo imeli predsednike Vlad, ki jih je zanimalo gospodarstvo (ali so vsaj dajali tak vtis), so se oni, ali pa njihovi finančni ministri pogosto oglasili v javnosti ob vsakokratni objavi jesenske ali spomladanske napovedi … Beri dalje

Proti prisilnemu delu

Šokiran sem s kakšno lahkoto je postala butasta ideja, da lahko nekaj mesecev svaljkana po kasarnah in vojaškega drila pozitivno vpliva na zrelega mladostnika, sprejemljiva za tako širok krog občinstva. Kot da ne bi imeli nobenih izkušenj s služenjem v JLA. Če ima kdo znanca v Avstriji, kjer je obvezno služenje vojaškega roka še danes v veljavi, naj ga le vpraša, če si njihovi fantje služenje vojaškega roka zapomnijo še po čem drugem kot po občasnem pijančevanju in po tem, da so se zredili. Če že hočete, da vam država vzgaja otroke, potem raje predlagajte obvezni internat med 10 in 15 letom.

Minimalna plača se populistom splača

Dolgoročno višje plače, minimalne in tiste nad minimalnimi, zagotavlja le večje število delovnih mest v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo. Ta delovna mesta lahko ustvarjajo le podjetniki, lastniki kapitala oziroma že obstoječe gospodarske družbe. Plačni demagogi jim jemljejo voljo za poslovanje v Sloveniji.

Populizem je posledica neučinkovite birokracije

SDH in DUTB povečujeta lastništvo v podjetjih, ki bi jih lahko prestrukturiral kvečjemu zasebni lastnik. Sodobnih meril in standardov za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti posameznih podsistemov v javnem sektorju ni. Zdravstvena reforma gre v smer še večjega podržavljenja izvajalcev zdravstvenih storitev. Dominantni mediji promovirajo državni paternalizem.

“Izključiti iz politike laži, umore in ropanje”

Predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora Herman Rigelnik sta ob smrti Viktorja Avblja objavila slavilno osmrtnico. Za Sirca objava osmrtnice ni bila pietetno dejanje, ampak demonstracija moči, saj sta Kučan in Rigelnik demonstrirala, da se kljub demokraciji revolucionarni vrednostni sistem ni spremenil in da se, dokler bodo na oblasti, tudi ne bo.

Razkrajanje pravne države

Da na 44 (!) okrajnih sodiščih niso izvršili vseh oporok, ki so bile pri njih v hrambi, ve pravosodna oblast že več kot leto in pol. To se je razkrilo, ker so se sedaj, ko je zadeva prišla na dan, pohvalili, da so že aprila 2015 ustanovili komisijo, ki je do septembra 2015 (ekspeditivnost pa taka!) izdelala smernice sodiščem kako ravnati v teh skoraj tisoč primerih založenih oporok.

Z državnim premoženjem kot svinja z mehom

Minuli teden smo imeli priložnost, da za hip uzremo na kako beden način slovenska oblast upravlja z državnim premoženjem. Ker glavno slovensko klientelistično omrežje trenutno strateško ni ogroženo, se za nadzor nad denarnim tokom v državnih podjetjih spopadajo posamezni klani znotraj omrežja. Upravljanje z državnim premoženjem je doseglo najglobje dno.

Zmaga desne sredine?

Edina politična drža, ki si lahko obeta uspeh proti omrežju, je populizem proti uveljavljenemu »establishmentu«. Ker imamo pri nas z ustavo zapovedan proporcionalni sistem, je možno populistično nagovarjati posamezne interesne skupine iz različnih izhodišč. Čeprav mi to ni všeč, je očitno, da politik, ki nima v krvi populističnega nastopanja, nima možnosti v volilnem boju proti omrežju.

»Na Balkanu ništa novo«, ali pač?

Že davno so minili časi, ko je imelo politično dogajanje v Beogradu znaten vpliv na Slovenijo. Tudi sinočnji razplet izrednih parlamentarnih volitev je za Slovenijo bolj kot ne politična zanimivost iz starejšim generacijam znanih krajev. Če ne politično, pa je Srbija gospodarsko za Slovenijo še vedno zelo pomembna.

Stota obletnica velikonočne vstaje

Irski boj za samostojnost in neodvisnost dobi le malo prostora, če sploh kaj, pri pouku zgodovine. Morda irsko uporništvo ne daje koristnih asociacij za vzdrževanje mitologije o uporništvu na slovenskem ali pa gre zgolj za naključno selekcijo in izločanje dogodkov iz geografsko bolj oddaljenih dežel. Dejstvo, da se naša devetošolka uči o kubanski revoluciji, daje prednost prvi interpretaciji.

Boj za srednji razred

Pred dnevi je v kolumni na Časniku Peter Sušnik predstavil zagate socialne države in se zavzel za racionalizacijo servisa socialne države pri nas. Eden od komentatorjev pod člankom, je glavni usmeritvi Sušnikovega članka nasprotoval z … Beri dalje

Napake po Kučanu

Nedavno sem ujel radijsko vest, da je Milan Kučan v pogovoru z novinarjem izpostavil ukinitev Službe družbenega knjigovodstva kot eno od največjih napak v četrt stoletja slovenske samostojnosti. Komunikacijski šum, ali nek čuden s strani novinarja slabo povzet kontekst izjave, sem si rekel in na vse skupaj pozabil.

Mešetarjenje z davkom na dobiček

Za DDV in trošarine pravimo, da so regresivne davščine, saj siromaka prizadenejo enako kot bogataša. Slovenski »siromaki« so zelo trpežni in se ne razburjajo kaj dosti, ko na oltar gospodarske krize darujejo kakšno odstotno točko svojega življenjskega standarda. Polnjenje državnega proračuna z indirektnimi davki je celo pri potrpežljivih Slovencih doseglo svoj skrajni rob.

M. Kovač: Te dni v Parizu varujejo okolje

Okoli 40.000 ministrov, uradni­kov ter predstavnikov nevladnih­ ekoloških organizacij, med njimi 150 državnih voditeljev, se te dni v Parizu dogovarja, kako zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Želijo preprečiti, da bi se v … Beri dalje

Kdo je zmagal na Hrvaškem?

Pojav stranke Most neodvisnih list nekoliko spominja na pojav Državljanske liste Gregorja Viranta na volitvah leta 2011. V DLGV so pomembno vlogo igrali sošolci pravniki, v Mostu bodo imeli glavno besedo kolegi zdravniki. Prgomet se je razšel s Kramarkom podobno kot Virant z Janšo. Most zahteva liberalne gospodarske reforme, je pa manj liberalen, kot je bilo moštvo okrog Janeza Šušteršiča.