Sprejetje državnega proračuna za leti 2020 in 2021 je pokazalo, da ima Marjan Šarec kar dve rezervni koalicijski stranki. Stranka Levica se je v prvem letu Šarčevega vladanja obnašala kot nadkoalicijska stranka. S protikapitalistično retoriko je dosegla spremembo davčne zakonodaje za podjetja, ni pa ji uspelo blokirati spremembe dohodninske lestvice. Pri mešanju megle okrog ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja bo verjetno še sodelovala. Sedaj so glasovali proti proračunu, ker so preračunali, da jim v prihodnje opozicijsko pozerstvo lahko koristi. Njihova podpora gospodarjem Šarčeve vlade ta trenutek tudi ni več potrebna, saj je podporo proračunu zagotovila druga rezervna koalicijska stranka – Jelinčičeva SNS.
Proračuna v času gospodarske rasti sploh ni težko sprejeti
Provladni mediji nas sedaj prepričujejo, da je uspeh že to, da je proračun sprejet, ter daje to znamenje, da država normalno deluje. V resnici pa proračuna v času gospodarske rasti sploh ni težko sprejeti. Večina proračunskih izdatkov je vnaprej določenih z zakoni. Plače določa sistem plač v javnem sektorju. Prilivi v proračun od pobranih davščin so izdatni. Da bi se spremenil kak sistemski zakon, tako da bi se pomembno vplivalo na odhodke ali prihodke proračuna, v taki sestavi parlamenta ni mogoče.
Poslancem ostane le, da nekaj drobtinic dodelijo interesnim skupinam, od katerih si obetajo volilne glasove. Pri razdeljevanju teh proračunskih bombončkov je sicer večinska koalicija v prednosti, a tudi opozicijski stranki imata bogate izkušnje, kako javnosti predstaviti svoje zavzemanje za dodelitev proračunskih sredstev »potrebnim upravičencem«. Nekaj negotovosti pri sprejemanju proračuna so povzročila nesoglasja glede povprečnin za občine (to je dodatka k občinskim proračunom iz državnega proračuna) ter glede uskladitve pokojnin. Želje glede povprečnin so bile dejansko tolikšne, da proračun ne bi bil več vzdržen, pri uskladitvi pokojnin pa je šlo za prazno retoriko, prestavljanje drobtinic in rivalstvo med strankama SAB in DESUS.
Utvara, da je mogoče s prerazporejanjem proračunskega denarja povečati blaginjo državljanov, je žal na Slovenskem še zelo razširjena. V državah, ki so na primer v obdobju desetih let močno dvignile standard svojih državljanov, so se spremembe dogajale po naslednjem vrstnem redu: dvig produktivnosti v zasebnem sektorju, rast investicij v zasebnem in javnem sektorju, dvig plač v zasebnem sektorju, dvig plač v javnem sektorju in na koncu dvig socialnih transferjev ter pokojnin. Šele ko bo tudi pri nas tako, bo bolje.
Vir: Družina, 5. 12. 2019
