Svoboda tiska v Vatikanu

Gianluigi Nuzzi in Emiliano Fittipaldi.
Gianluigi Nuzzi in Emiliano Fittipaldi.

Brez večjih pretresov se je v Vatikanu končal drugi proces, povezan z uhajanjem in objavo zaupnih dokumentov. Od petih ljudi, ki so se konec preteklega leta znašli na zatožni klopi, sta bila obsojena dva člana papeške komisije za gospodarske zadeve. Tretji vatikanski uslužbenec je bil spoznan za nedolžnega, v primeru dveh publicistov pa je sodišče ugotovilo, da ni pristojno.

Pravo gre svojo pot

Vatikanski sodni sistem je v kratkem času pokazal svojo zrelost. Papežu Benediktu gre zasluga za odločitev, da dvornih zarot ne bo razčiščeval v polmraku tisočletnih vatikanskih hodnikov, ampak v sodni dvorani. Vatikanski sodni sistem je proces izpeljal do konca, toda ne ravno z odlično oceno. A ključno je, da je bil led prebit. Naslednji proces pod novim papežem so sodniki odlično izpeljali. Niso izgubili živcev ne pred orkestrom kritik novinarjev ne pred provokacijami italijanske piarovke, ki je uporabila prav vse trike svoje mračne obrti in ženske psihologije. Temeljito so preučili dejstva in razsodili tako, kot so pokazala dejstva.

Svoboda izražanja v Cerkvi?!

Zanimiva in pomembna je kratka izjava sodišča, ki se nanaša na delo novinarjev. V njej sodniki preprosto ugotovijo, da ima človek od Boga dano pravico do svobodnega izražanja. Ne morejo kaznovati človeka zato, ker govori in piše, ne glede na to, koliko to početje moti oblasti.

Tudi na tem področju je Vatikan izkazal pomemben napredek. Ne le, da je izbil argument iz rok tistih, ki v njem vidijo relikt temačne preteklosti. S tem, ko je potrdil svoje zavzemanje za človekove svoboščine, pa je posredno pokazal tudi, da toliko opevane pridobitve razsvetljenstva in liberalizma pravzaprav rastejo iz krščanske zemlje.