Najprej naj mi bo dovoljeno čestitati številnim sodržavljankam in sodržavljanom in drugim ljudem dobre volje ob letošnjem podaljšanem praznovanju dneva upora proti okupatorju. Vesel sem zanje, ker z včerajšnjo modro razsodbo višjega sodišča ni bilo le odločeno, da je nekdanji slovenski premier Janez Janša kriv v zadevi Patria, marveč še mnogo več.
Slovensko katoliško telo je v rahlem šoku. Neurje z gorenjske smeri. Na iskreni.net so se odločili, da bodo odprli vprašanje obnove dvorca Goričane ter izpostavili vlogo ljubljanske nadškofije in kardinala Rodeta. Nadškofija se kakopak brani pred obtožbami. Tu in tam se na spletnih lokacijah k debati priglasi kak posameznik. Večina iz aktivne klerikalno-laiške sredice pa se nas je potuhnila in čaka, kaj bo.
Slovenski narod si po vojni svoje države ni svobodno izbiral. Bila mu je dana, enako kot njena oblast. Jugoslavije ni potreboval slovenski narod, potrebovala pa jo je tedanja slovenska oblast, ki se je zavedala, da slovenskega značaja ne bo zlahka uspela vpreči v voz svojih ozkih koristi in predpravic. Za tak cilj je potrebovala širše zaledje, ki ga je nudila jugoslovanska država. Ta pa ni nikoli branila slovenskih koristi, še več, ogrožala jih je.
Pozornost javnosti je zadnje čase precej usmerjena proti dvorcu Goričane in domnevnim nepravilnostim pri njegovi obnovi ter baje astronomskim vsotam, ki so bile vložene v objekt. Mnogi protestirajo, da je Ljubljanska nadškofija dar “ubogih vdov” vložila v nezaslišan luksus. Pa je res v tem problem?
Statistična inflacija je danes v Evropi nizka (drugo poglavje je seveda realna inflacija). Evropske države in centralna banka se danes najbolj bojijo deflacije. Spletni portal »Focus money« zapiše, da se bo višja inflacija hitro vrnila, za to bo poskrbela Evropska centralna banka.
V predstavitvi svojih spoznanj, ki so povezana s tem prelomnim časom in s temi prelomnimi dogodki, si bom pomagal z zgodbami partizanov, ki so v teh dogajanjih so-delovali in so mi o svojih izkušnjah pripovedovali po vojni. Imel sem srečo, da sem se večkrat pogovarjal z dvema, ki sta šla v partizane že leta 1941. Rad sem poslušal njune zgodbe in sem ju vedno spodbujal, da sta mi pripovedovala o svojih doživetjih.
Bilo je davnega novembra 1952. Jesensko muhasto vreme se je umirilo in v Zagrebu se je pričel VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije. To je bil drugi kongres KPJ po drugi svetovni vojni in naj bi … Beri dalje
Spust čez dolino Krnice med Rombonom in Kaninom po eni izmed štirih jeklenih žic (t. i. zipline).
Prav pikantno je opazovati dogajanje pred kongresom Pozitivne Slovenije. Po istih tirnicah si drvita nasproti dva vlaka. Prvega pod zastavo »politične stabilnosti« odločno, a vse prej kot trdno usmerja Alenka Bratušek. Drugemu s samozavestjo, značilnim za brezobzirneže, ki s stremuštvom nadoknadijo pomanjkanje nadarjenosti, načeluje Zoran Janković.
V škofiji Koper poteka proces za beatifikacijo, po vojni umorjenega duhovnika Filipa Terčelja. Beatifikacija je smiselna, če je določena oseba za ljudi zgled, smerokaz, spodbuda za resnično krščansko življenje. Pri tem pa procesa za beatifikacijo … Beri dalje
Čeprav je bilo od vsega začetka jasno, da je jedrska energetika svetovna igra z ognjem, so strokovnjaki in politiki (ob nasprotovanju mnogih okolje-varstvenikov), s stisnjenimi zobmi in dobrim upanjem pričakovali boljše in boljše čase. Prvi večji udarec … Beri dalje
V razvalinah gospodarskega sistema Slovenije najdemo (žal) čisto vse sektorje. Najbolj oškodovani sta gradbeno in finančno področje, žal, pa je pod težo neodgovornega in pohlepnega ravnanja peščice posvečencev v zadnjih dvajsetih letih danes še veliko … Beri dalje
Novica bolj kot o ljudeh in njihovi vernosti govori o sami sebi, se pravi o tem, kaj pišejo mediji, kakšna vprašanja si postavljajo in kako iščejo odgovore nanje. Med drugim kaže tudi na nepoznavanje in nerazumevanje krščanstva, ki sta se razpasla po sodobni Evropi in ki ju najbrž marsikdo razume kot posebne vrste napredek.
V tokratnem prispevku osvetljujemo možno smer, ki bi ji veljalo slediti v prihodnje. Ta bi morala temeljiti na ustvarjalnem znanju, zasebni pobudi ter poštenosti in odgovornosti, da bi dohiteli najuspešnejše države. Pri podjetniku se ne moramo omejiti samo na osebno poštenost in pravičnost, ki bi morali biti lastni vsakemu podjetniku. Podjetnik je velikokrat vpet v družbene odnose, kar ga zaveže k še večji odgovornosti.
Sloveniji se bo odprla doba novega zagona, ko bo rešila dve temeljni vprašanji, ki jo priklepata k tlom, da se ne more dvigniti iz meglene pritlehnosti. Eno je razčiščenje revolucionarne in totalitarne polpreteklosti z zavezanostjo resnici in pravici, kar bo privedlo do umiritve notranjih napetosti. Drugo pa je rešitev demografskega primanjkljaja z odločitvijo za življenje, z dvigom rojstev in z vzporednim manjšanjem umorov nerojenih otrok.
Dobri dve leti nazaj je skupina prepoznavnih Slovencev prišla na ljubljanski magistrat prositi ljubljanskega župana, naj kandidira na parlamentarnih volitvah. Takrat je Kučan prepričeval slovensko javnost, da je Janković najboljša možna izbira za Slovenijo, saj ne bo obremenjen s preteklostjo in bo delal za prihodnost.
Morda bo začetek te kolumne nekoliko nenavaden, a vendarle. Začenjam ga najprej z vprašanjem: ali verjamete v vstajenje od mrtvih? Že pred leti sem namreč zasledil podatek, da vsak drugi udeleženec velikonočne maše sploh ne verjame v vstajenje od mrtvih oz. je prepričan, da je s smrtjo vsega konec.
Slovenija je na razpotju. Zato bomo v prihajajočih dveh prispevkih analizirali stanje v gospodarstvu v Sloveniji na eni strani, na drugi pa o novi smeri, ki bi ji Slovenija morala slediti. Posebej se bomo dotaknili … Beri dalje
Ob odkritju spomenika mučencem v Grahovom so nasprotniki tega obeležja v javnost plasirali misel, da so bili tudi partizani katoličani in ne komunisti. Misel bi bila točna, če le ne bi bila izrečena iz ust tistih, ki so svojo sposobnost spriditi in sprevračati dodelali do potankosti in iz nje naredili sistem – komunistični sistem, ki mu pravimo titoizem.
Člani Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč pri Vladi RS, se te dni udeležujejo odprtja razstave V imenu ljudsta – politična represija v Srbiji 1944-1953. Objavljamo njihovo izjavo za javnost. V Istorijskom muzeju (Zgodovinskem muzeju) … Beri dalje