Nizka inflacija in strah pred deflacijo

Foto: Flickr
Foto: Flickr

Statistična inflacija je danes v Evropi nizka (drugo poglavje je seveda realna inflacija). Evropske države in centralna banka se danes najbolj bojijo deflacije. Spletni portal »Focus money« zapiše, da se bo višja inflacija hitro vrnila, za to bo poskrbela Evropska centralna banka.

Kaj sploh je deflacija?

Deflacija pomeni, da se cene v neki državi v določenem času znižujejo. Vzroki so lahko različni. Ko je recimo počil nepremičninski balon, so se stanovanja močno pocenila. Lahko se tudi država odloči, da bo varčevala. Do deflacije lahko pride ker pade povpraševanje in morajo ponudniki znižati cene.

Padajoče cene se sprva zdijo nekaj dobrega. Vendar za podjetja to pomeni nižje prihodke. Posledično investirajo manj denarja v razvoj in širitev, krajšajo najete kredite ali celo odpuščajo. V tem primeru se delavci začnejo bati za svojo službo, svoj obstoj in zato manj trošijo. V skrbeh so tudi banke, ki postavijo strožje kriterije za najem kreditov. Gledano v celoti se zmanjša količina potrošniškega denarja v obtoku.

V najboljšem scenariju se državljanom v nekem trenutku zdijo produkti tako poceni, da ponovno začnejo trošiti in lahko podjetja počasi zopet dvignejo cene. Na drugi strani pa nastane nevarnost t.i. deflacijske špirale: med državljani je še vedno prisotna negotovost, čakajo na dodatne padce cen dobrin in še vedno se bojijo za svoj prihodek. Podjetja so zato prisiljena, da svojo proizvodnjo nižajo in nižajo ali se odločijo celo za stečaj. Stečaji prizadenejo banke, ker je ogrožena vrnitev sposojenega denarja in na drugi strani odobrijo še manj kreditov.

Če kljub vsemu cene še dalje padajo, mora ukrepati centralna banka. Prvi ukrep je znižanje temeljne obrestne mere s čimer poceni denar, ki si ga banke med seboj poceni sposojajo. Na drugi strani pa želijo vzpodbuditi banke, da bi odobrili več kreditov. Težava lahko nastopi, če so obresti že tako nizke, da jih ne morejo več znižati. Takšno situacijo imamo danes na medbančnih trgih v Evroobmočju, ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem. V vseh primerih se obrestna mera nahaja komaj nekaj nad ničlo. Banke si med seboj posojajo denar skoraj zastonj, a kreditno poslovanje se vseeno ne oživi.

Dolgovi pa letijo navzgor …

Državam in podjetjem ne preostane drugega, kot da ponudijo možnost prodaje obveznic ali vrednostnih papirjev, da bi s tem spravili več denarja v obtok. Vendar na tak način tudi država poviša svoje izdatke. Povprečje dolga v državah Evropske unije danes znaša 92,6 % glede na BDP. To pomeni, da če posameznik zasluži 1000 €, jih od tega dolguje 926 €. Takšno je danes realno stanje v EU, v ZDA in še zlasti na Japonskem pa je situacija precej slabša.

Zadolževanje je torej lahko zelo rizično – nastanejo novi špekulativni baloni ali zadolževanje držav naraste do te mere, da je dolg nemogoče vrniti. V študiji »Vzdržnost javnih financ v Evropi« finančnega centra iz Freiburga, sta raziskovalca Bernd Raffelhüschen in Stefan Moog, na podlagi uradnih podatkov Unije prišla do zastrašujočih ugotovitev. Upoštevala sta pretekle in sedanje dolgove, ki jih bodo države morale odplačate v prihodnost in tudi tiste dolgove iz bližnje prihodnosti, ki jih bodo države morale najeti, da preživijo aktualno situacijo. Odstotek dolga glede na BDP se je krepko povzpel za štirikratno vrednost – na 373%. V povprečju bo torej posamezna država EU zaslužila 1000 €, dolga pa bo morala vrniti 3730 €. Več kot je dolga, hitreje torej rastejo obresti. Je takšen sistem sploh vzdržljiv?

Dolgovi nas torej vodijo v špiralo, ki se bo morala končati v močnem balonu. Dejstvo je, da dolga ne bo možno vrniti. Razvrednotenje z inflacijo je torej neizogibno. Vprašanje seveda ostaja, kaj se bo zgodilo z našimi prihranki, ki bodo nepravilno naloženi v denarnih naložbah obveznic, bančnih depozitov in naložb, ki ne bodo kljubovale neizogibni inflaciji? Zgodovina se torej ponavlja, a smo se iz nje kaj naučili pa si mora odgovoriti vsak sam in sprejeti primerne ukrepe, če želi ohraniti realno vrednost svojim prihrankom.

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.

// //